Franja

scaenicus (slabo scēnicus) 3, adv. -ē (σκηνικός, scaena)

1. gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: scaenicae mulieres AFR. FR., poëtae scaenici VARR., scaenici artifices CI., SUET. ali actores Q. gledališki umetniki = gledališki igralci, gledališčniki, ludi TER., L., SUET. gledališke igre (drame, igrokazi), komedije (naspr. ludi gladiatorii), artes H., adulteria O. ali portenta VAL. MAX. kakršna (kakršne) se prikazujejo na odru, kakršne je mogoče videti na odru, scaenicae fabulae AMM. igre, igrokazi, res forenses scenicā prope venustate tractavit CI., voluptas scaenica CI., scaenicus gestus et modus, scaenica modulatio, dicacitas Q., plebs STAT., nihil scaenicum apud Graecos pudori est L., complodere manus et pectus ferire scaenicum est Q., cum aliqua velut scenice fiunt Q. kakor na odru. Od tod subst.
a) scaenicus -ī, m gledališki igralec, gledališčnik: Q., SUET., VAL. MAX. idr.; zaničlj. (o Neronu): nedum ille scaenicus T.; v pl.: CI., Q., SUET.
b) scaenica -ae, f gledališka igralka, gledališčnica: AMBR., COD. I.

2. metaf. dozdeven, navidezen, namišljen, lažen: rex FL. gledališki kralj, namišljeni kralj = Andrisk, ki v resnici ni bil kralj, ampak se je le delal kralja (Filipa).

scale³ [skéil]

1. samostalnik
luska, luskina (ribe itd.)
zoologija košeniljka
medicina zobni kamen; usedlina, kotlovec; tanka plast, obloga
tehnično vžigalo

the scales fell from his eyes figurativno oči so se mu odprle, spregledal je
to come off in scales oluščiti se (o koži)
to remove the scale odstraniti zobni kamen ali kotlovec

2. prehodni glagol
ostrgati (luske), (o)luščiti
tehnično sestrugati, ostrugati, očistiti od kotlovca; odstraniti (zobni kamen)
neprehodni glagol
luščiti se

to scale almonds, peas oluščiti mandlje, grah
to scale s.o.'s teeth odstraniti komu zobni kamen
to scale off luščiti se; osmukati se (listje)

scalmus -ī, m (tuj. σκαλμός) veselna kljuka, veselni palec, veselne vilice, izbočnik, les ob strani ladje, v katerem giblje veslo: VITR., navicula duorum scalmorum CI. dvoveselna, dvoveslača, navis quattuor scalmorum VELL. štiriveselna, štiriveslača; sinekdoha: scalmum nullum videt CI. = nobene ladje ne vidi, ni niti sledu o kaki ladji.

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.

scandō -ere, scandī, scānsum (prim. skr. skándati zažene (zaganja) se, skoči (skače), gr. σκάνδαλον zanka pri pasti, „tisto, kar se sproži“)

1. intr. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, navzgor (kvišku) (s)plezati, (navzgor) stopiti (stopati): PAC. AP. NON., Q., PLIN. idr., cum scandit et instat LUCR., scandens in aggerem hostis L., scandere in arces Tarpeias, in domos superas O., per coniuncta aedificia, super testudinem T., ad apparatūs spectationem VITR., feles scandit ad nidum volucris PH.; pesn.: scandens arx PR. dvigujoč se, visok; metaf. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, vznesti (vznašati) se, povzdigniti (povzdigati, povzdigovati) se: timor et minae scandunt eodem quo dominus H., supra principem T., in maius AMM.

2. trans. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, (z)lesti, (s)plezati, stopiti (stopati), zakoračiti (zakorakati), iti (priti) na kaj: oras ACC. AP. NON., mālos CI., arcem L., muros L., V., equum V. sesti na, zajahati, zajezditi, cubile PR., dum Capitolium scandet ... pontifex H., Capitolia curru LUCAN. voziti (peljati) se na Kapitol, puppim VAL. FL., foros (na ladijski krov) T., parentis regna (= proti nebu) H. (o Gigantih); šalj.: alia (sc. littera) aliam scandit PL. čepi (ždi, sedi) na drugi; v pass.: scanditur scalis tectum PLIN.; pren.: scandit aeratas vitiosa naves cura H.; metaf.: gradūs aetatis scandere adultae LUCR. zakorakati, zakoračiti, prestopiti, versūs slovničarji = meriti, razmerjati stopice, skandirati; iron.: scandere qui nescis, versiculos laceras CL. (o obolelem za podagro (protinom), o kostoboljcu).

scarīfō (scarīphō) -āre -āvī -ātum (tuj. σκαριφάομαι, σκαριφεύω) (u)raziti, raniti, (o)prasniti, (o)praskati, (s)praskati, (raz)parati, (raz)brazdati: CA., COL. idr., gingivas PLIN., dentes PLIN. (o)trebiti si, (o)čistiti si, hoc (sc. osse) scarifari dolorem … demonstrant PLIN. da praskanje s to (kostjo) prežene bolečino.

scateō -ēre, star. in pesn. tudi scatō -ere -uī (–) (prim. lit. skasti skakati)

1. vrvrati, žuboreti, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati: fontés scatr̆e, hérbis práta convestíriér ENN. AP. CI., qui (sc. fons) scatit LUCR., plano scatĕre atque erumpere campo LUCR.

2. metaf.
a) kupoma (trumoma, obilno v izdatni meri, izdatno) priti (prihajati) na dan, obilno (obiloma) se prikazovati (kazati): semina scatĕre foras possunt LUCR.
b) pogosto(ma), v obilni (izdatni) meri, v izdatnem številu se nahajati: cuniculi scatent iuxta in Hispania PLIN.
c) mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; (o konkr.) z abl.: PL., COL., MEL., AMM. idr., arx scatans fontibus L., scatentem beluis pontum ... palluit H., metallis scatet Hispania PLIN.; z gen.: terra ferarum nunc scatit LUCR.; (o abstr.) z abl.: ostentis Aristandri volumen scatet PLIN., puer argutiis … scatens GELL., quosdam scatere verbis GELL.; z gen.: scatebat irarum GELL. (o Ksantipi); z acc. pron. kot notranjim obj.: id tuus scatet animus PL.; abs. = prekipevati: AMM.

scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv. -ē

1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).

scelestus 3, adv. -ē (scelus)

1. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, ničvreden, malovreden, preklet; o osebah (a nikdar pri CI.): TER. idr., hic quoque scelestus est PL., homo nullust te scelestior PL., homines scelesti et factiosi S.; kot subst. m = zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež, v superl. = pravi ničvrednež, lopov (podlež, baraba, nizkotnež) prve vrste: etsi scelestus est, at mi infidelis non est PL. je sicer vražji ničvrednež, a zvesta duša, me scelestum, qui non circumspexi! PL. o jaz prekleti trap, da nisem ..., quo quo scelesti ruitis H., scelestissimum te arbitror PL., scelestissime PL., scelesta PL., TER. ti malopridnica; šalj. (o zvitih in dovtipnih ljudeh) hudomušen, poniglàv (ponigláv), nagajiv, navihan, zvit, premeten: sapit scelesta multum PL. hudomušnica; o stvareh in abstr.: ENN. AP. NON., AMM. idr., facta PL., facinus, res CI., nuptiae S., servitium S. FR., avaritia PH., scelestior cena, facinus scelestius PL., sermo scelestior L., si scelestum est patriam amare CI., sceleste et impie facere L., sceleste suspicari CI. EP. hudomušno, aliquem sceleste insimulare VELL., arma sceleste exercere VAL. MAX., multo scelestius pudor humanus interit AUG.

2. zlonosen, poguben, pogubonosen, nesrečen: scelestiorem ego annum … numquam ullum vidi PL., scelestissimum me esse credo PL.

scelus -eris, n (indoev. kor. *sqel(e)- upogniti, upogibati, (u)sločiti, zaviti, metaf. narobe, napačno ravnati; prim. skr. káṭaḥ, káṭiḥ, káṭī kolk, gr. σκέλος stegno, σκολιός upognjen, kriv, κῶλον = sl. člen, koleno, stvnem. scëlah = nem. scheel poševen, neumen)

1. zlodéjstvo, zločin(stvo), hudodelstvo, zlobno (zločesto, pregrešno, brezbožno) dejanje, ravnanje, ukrep: V., O., STAT. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare CI., scelestum ac nefarium facinus atque eius modi, quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur CI., Piso sceleris condemnat generum suum CI. zaradi veleizdaje, kot vstajnika zoper državo, scelera et fraudes CI., licentia scelerum, scelerum conscientia S., scelus divinum et humanum L. proti bogovom in ljudem, minister sceleris L. pri zločinu (umoru), scelus legatorum interfectorum L. zločin umora, izvršenega nad poslanci, tamquam scelera ostendi oporteat, dum puniuntur, flagitia abscondi T., scelus facere, perficere CI. ali admittere CI. EP., SEN. TR. ali committere CI. ali (in sese) concipere CI. ali edere CI., L. ali suscipere CI. storiti (narediti, izvršiti) hudodelstvo (zločin), scelere se devincire ali se alligare ali se obstringere ali obstringi ali astringi CI. naložiti si, obremeniti se z zločin(stv)om, in scelera simul ac dedecora prorumpere T.; preg.: scelera non habere consilium Q.

2. meton.
a) zlobnost, hudobnost, zločinskost, brezbožnost, brezboštvo, podlost, ničvrednost, pregrešnost, lopovstvo, barabinstvo, barabstvo, barabija, malopridnost, nizkotnost, lokavost: alicuius furore et scelere concitata manus ista CI., ex hac enim parte pudor pugnat, illinc petulantia, … hinc pietas (domoljubje), illinc scelus CI. veleizdajstvo, salamandrae PLIN., nec bestiarum solum scelera sunt, sed interim aquarum quoque et locorum PLIN. lokavščine, scelera naturae (= potresi in drugi naravni pojavi) PLIN.
b) (konkr.) zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: ne bestiis, quae tantum scelus attigissent, immanioribus uteremur CI.; poseb. kot psovka: TER., AP. idr., scelerum caput PL. = največji lopov, lopov prve vrste; z gen.: scelus viri PL. lopovski mož, scelus artificis V. brezbožni (zločesti) spletkar (rovar kovarnik); o moških osebah s pron. m: is scelus PL., illic scelus TER.
c) (o stvareh slabega okusa): senapis scelera PL. izmet (izvržek) gorčice = ostudna gorčica.
d) kazen za zločin (za zlobno ali brezbožno dejanje): scelus expendere, merere V.
e) udarec usode, nesreča: quod hoc est scelus? PL. ali quid hoc est sceleris! TER. kako bridka usoda!, accidit infandum nostrae scelus puellae MART.

scenarističen pridevnik
(o scenaristih ali scenariju) ▸ forgatókönyvíró, forgatókönyvíróiOkrepljena scenaristična ekipa se je takoj po prihodu v Ljubljano lotila dela. ▸ A megerősített forgatókönyvírói csapat Ljubljanába érkezését követően azonnal nekilátott a munkának.

schedule [britanska angleščina šédju:l ameriško skédžul]

1. samostalnik
tabela; seznam, popis; urnik; načrt, plan; razpored, program; formular
ameriško vozni red
arhaično listina, dokument

according to schedule po načrtu, kot domenjeno
on schedule o pravem času, točno
schedule of creditors ekonomija seznam upnikov
price schedule cenik
to file one's schedule figurativno bankrotirati
the train runs to schedule vlak prihaja, dospe točno

2. prehodni glagol
sestaviti (vnesti v) seznam (popis, tabelo); napraviti razpored, program; načrtovati, planirati; vnaprej določiti; klasificirati; dodati dostavek zakonu (listini)

scheduled ship redna ladja
the ship is scheduled to sail on June 20 ladja odpluje (po voznem redu) 20. junija
to schedule the publication for May načrtovati objavo za maj
to schedule a new train vpeljati nov vlak (v vozni red)
the train is scheduled to leave at five vlak odpelje po voznem redu ob petih
he is already scheduled to come here je že predvideno, da pride (on) sem

Schimmer, der, (-s, -) soj, sij. figurativ von Hoffnung, Anstand: senčica; keinen Schimmer haben von ne imeti pojma o; keinen blassen Schimmer haben ne imeti niti najmanjšega pojma

schlecht slab; (böse) zloben; (unangenehm) slab, grd, neprijeten (ein schlechter Geruch neprijeten, grd vonj, eine schlechte Gewohnheit grda navada); ein schlechtes Gewissen slaba vest; ein schlechter Geschmack slab okus; ein schlechter Scherz slaba šala; schlechte Laune slaba volja (schlechte Laune haben biti slabe volje) ; eine schlechte Presse neugoden odmev (eine schlechte Presse haben naleteti na neugoden odmev, biti nepopularen) ; schlechte Zeiten slabi časi; schlecht sein biti slab, jemandem biti slabo (mir ist schlecht meni je slabo) ; es wäre nicht schlecht ne bi bilo slabo ...; schlecht werden pokvariti se; nicht schlecht schmecken biti dober, imeti dober okus, ne imeti slab okus; schlecht bekommen jemandem slabo deti (das bekommt mir schlecht slabo mi dene) figurativ imeti (slabe) posledice; schlecht beraten sein: du wärest... ne bi bilo pametno, če bi ...; schlecht zu sprechen sein auf imeti slabo mnenje o, slabo govoriti o; Adverb slabo; zanič; ne malo (nicht schlecht staunen ne malo/pošteno se čuditi) ; schlecht und recht (že) nekako, za silo; mehr schlecht als recht za silo

schlüssig Beweis: prepričljiv; Recht sklepčen; logičen; beantworten: z gotovostjo; schlüssig wirken logično se skleniti; sich (nicht) schlüssig sein biti (ne)odločen; sich schlüssig werden odločiti se (über o)

schoeniculae -ārum, f (schoenus) „ločnikarice“, „ločkarice“ = z mazilom iz ločka (ločja) maziljene javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe): limaces, lividae, febricul[osae, mi]serae amicae, osseae, diobolares, schoeniculae, miraculae PL. FR., PL. AP. VARR., sch[o]enicolae ab sch[o]eno, nugatorio unguento VARR., schoeniculas app[ellavit mere]trices Plautus propter usum ung[uenti schoeni,] quod est pessimi generis PL. AP. FEST., [„Diobolares] [schoeniculae,] miraculae, cum extertis [talis, cum todillis crusculis“] FEST.

school³ [sku:l]

1. samostalnik
truma (vlak) rib (kitov)

2. neprehodni glagol
plavati, iti v trumah, v vlakih (o ribah)

to school up (o ribah) zbrati se v trumah pod vodno površino

Schreck, der, (-/e/s, -e) (nenaden) strah; ein freudiger Schreck radosten trepet; einen Schreck kriegen/bekommen prestrašiti se; Ach du heiliger/mein Schreck! Sveta nebesa!, O groza!; Schreck, [laß] lass nach! Ne! Še to!

schreiben (schrieb, geschrieben) pisati (an komu, über o, mit z), napisati, spisati; Technik zapisovati, zapisati; sich schreiben pisati se; Menschen: pisati si, dopisovati si (z); Medizin gesund schreiben poslati delat; krank/arbeitsunfähig schreiben dati na bolniško, v bolniški stalež; wir schreiben heute den (1. Juni) danes smo (1. junija); man schreibt das Jahr (1968) smo v letu (1968)

schwärmen Tierkunde rojiti; Menschen: usuti se; figurativ schwärmen für vnemati se za, navduševati se za, biti zagledan v; schwärmen von sanjariti o, navdušeno pripovedovati o