Franja

tokáta (-e) f muz. toccata:
Bachova tokata in fuga v d-molu toccata e fuga in re minore di J. S. Bach

tólči golpear (kaj a/c) ; dar golpes (po sobre) ; (jajce, smetano, zlato) batir ; (o srcu) latir, palpitar

tolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) redargüir; rebatir a alg con sus propios argumentos
tolči španščino (fig) chapurr(e)ar el español
rajši bi kamenje tolkel (fig) antes prefiero sacar piedras del río

tolérant, e [tɔlerɑ̃, t] adjectif strpen, toleranten; popustljiv

ses parents sont très tolérants njegovi starši so zelo popustljivi

tóliko adv.

1. tanto:
plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

8. toliko da appena; appena appena:
s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
toliko da ni padel per poco non cadeva

10.
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
PREGOVORI:
toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

tólšča (-e) f grasso:
rastlinska, živalska tolšča grasso vegetale, animale
na trebuhu se mu je nabrala tolšča attorno alla pancia gli è cresciuta la ciccia

tōma¹ f
promettere Roma e toma obljubljati zvezde z neba, obetati zlate gradove

tombal, e, aux [tɔ̃bal, bo] adjectif nagroben

inscription féminin tombale nagrobni napis
pierre féminin tombale nagrobni kamen, spomenik

tombant, e [tɔ̃bɑ̃, t] adjectif padajoč

à la nuit tombante ko se (z)noči, v mraku
avoir des épaules tombantes imeti povešene rame

tombé, e [tɔ̃be] adjectif odpadel; propal

fruits masculin pluriel tombés pred dozoritvijo odpadlo sadje
dieux masculin pluriel tombés propadli, zavrženi bogovi

tómbola (-e) f igre tombola (tudi ekst.); tombolata:
igrati se tombolo giocare a tombola
zadeti tombolo fare tombola
pren. življenje je tombola la vita è come una tombola

tōmentum -ī, n (iz *tou̯e-mentom, sor. s tumēre, tōtus) polnilo, mašilo, starejše gača, gatilo: Varr., Mart., Plin., si super circense tomentum per sarturas veteris lintei effluens incubabo Sen. ph., mandendo e cubili tomento se detinere T. životariti ob … , Druso autem adeo alimenta subducta, ut tomentum e culcita temptaverit mandere Suet., stuppeo tomento adsimilis Ap.

tón (-a) m

1. muz. tono, suono:
nizek, visok ton tono basso, alto
zaigrati, zapeti ton suonare, cantare un tono

2. tono, tonalità:
svetel, temen ton tono chiaro, scuro
topli, veseli, živahni toni toni, tonalità calde, vivaci

3. (način izražanja, govorjenja) tono:
pogovori so potekali v prijateljskem tonu i colloqui si svolsero in tono amichevole

4. (značilnost, posebnost) tono:
melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva il tono di fondo della sua narrativa è malinconico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zvišati ton (odločneje spregovoriti) alzare la voce
žarg. film., rad. slika in ton immagine e colonna sonora
muz. alikvotni ton sovratono
fiz., muz. komorni, uglaševalski ton la normale
lingv. osnovni ton tono base

tóna (-e) f tonnellata:
tovor tehta štiri tone il carico è di quattro tonnellate
pren. imeti na tone zalog avere scorte a tonnellate; tonnellate di scorte
metrska tona tonellata metrica
registrska tona tonnellata di registro
bruto registrska, netoregistrska tona tonnellata di stazza lorda, di stazza netta

tonal, e, als [tɔnal] adjectif glasoven, zvočen, tonalen

hauteur féminin tonale tonalna višina

tondo

A) agg.

1. obel, okrogel; pren. okrogel, točen:
cupola tonda okrogla kupola
numero tondo zaokroženo število
voce tonda pren. poln, zvočen glas
a tondo, in tondo v krogu
essere tondo come una palla pren. biti okrogel, debel
fare il conto tondo zaokrožiti račun
sono ventimila lire tonde znese točno dvajset tisoč lir

2. pren. omejen, bedast, zabit; robat:
essere tondo come l'O di Giotto pren. biti zabit

3.
carattere tondo tisk antikva
parentesi tonda okrogli oklepaj

B) m

1. krog; krogla:
mezzo tondo polkrog

2. umet. tondo
scultura a tutto tondo, a tuttotondo obla plastika

3. tisk antikva

4. okrogel predmet

5. okrogel krožniček, podstavek

6. poleno

C) avv. odkrito, jasno:
parlare chiaro e tondo govoriti jasno in glasno

tondu, e [tɔ̃dü] adjectif ostrižen

tondu de près čisto na kratko, na balin ostrižen; masculin ostriženec
quatre pelés et un tondu (familier) zelo majhno število oseb

toniflant, e [tɔnifjɑ̃, t] adjectif krepilcn

toníti (tónem) imperf. ➞ utoniti

1. affondare, andare a fondo

2. perdersi, sparire; sprofondare, essere somerso:
resnica tone v množici besed la verità è sommersa da una valanga di parole
toniti v spanec sprofondare nel sonno
pren. z državljansko vojno dežela tone v krvi con la guerra civile il Paese sprofonda in un mare di sangue
pren. sonce tone za goro il sole cala dietro il monte
Benetke polagoma tonejo Venezia sta lentamente sprofondando

tonitruant, e [tɔnitrɥɑ̃, t] adjectif grmeč, gromovit

voix féminin tonitruante gromovit glas