Franja

rána (-e) f

1. med. ferita, lesione; (odprta rana) piaga, ulcerazione:
rana se celi, se gnoji la ferita si cicatrizza, suppura
globoka, gnojna, lahka, krvava rana ferita profonda, purulenta, leggera, sanguinolenta
rana na pljučih caverna polmonare
rana v želodcu ulcera
prisadna rana ferita cancrenosa
smrtna rana ferita mortale, letale
celjenje ran cicatrizzazione, rimarginazione delle ferite
pren. obliž za rane cerotto
pren. lizati svoje rane leccarsi le ferite
pren. čas celi vse rane il tempo è un gran dottore, il tempo è medico
strelna rana ferita d'arma da fuoco
sponka za rane graffetta per le ferite, punto metallico
vbodna rana ferita da punta
ugrizna rana morso, morsicatura
rel. Kristusove rane, znamenja Kristusovih ran stimmate

2. pren. ferita; ekst. piaga:
nezaceljiva rana nesrečne ljubezni l'inguaribile ferita di un amore infelice
rakava rana korupcije la piaga della corruzione

ranžíren (-rna -o) adj. žel. smistatore, di smistamento; di manovra:
ranžirna postaja stazione di smistamento
ranžirna lokomotiva locomotiva da manovra

rapa f

1. bot. repa (Brassica rapa)
broccoli, cime di rapa repne cime
valere una rapa ne veljati nič
voler cavare sangue da una rapa pren. zahtevati nemogoče

2. šalj. plešasta glava; na balin obrita glava

3. pren. tepec, bedak

rapina f

1. rop:
rapina a mano armata oboroženi rop
uccello da rapina ptica roparica

2. (naropani) plen

3. knjižno (viharna, vodna) ujma

rare [rar] adjectif redek; pičel; familier neverjeten; nenavaden; slaboten (pulz); physique, chimie redek

cas masculin pluriel rares redki; izjemni primeri
chevelure féminin, barbe féminin rare redki lasje, redka brada
livres masculin pluriel, timbres masculin pluriel rares redke knjige, znamke
pierre féminin, oiseau masculin rare redek kamen, redka ptica
il est rare de voir ... redkokdaj se vidi ...
il devient rare malokdaj ga je videti
tes visites se font rares tvoji obiski postajajo redki
ce serait bien rare qu'il ne puisse pas venir to bi bilo zelo neverjetno, nenavadno, da on ne bi mogel priti
se faire rare le redkokdaj se pustiti videti

rasch hiter, uren, jadrn; Adverb hitro, brž; wer rasch gibt, gibt doppelt kdor hitro da, dvakrat da

raspljùvati ràspljujēm razpljuvati, izpljuvati: ne budi med da te razližu, ni jed da te raspljuju niti strup, da te izpljujejo

rásti (rástem) imperf.

1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza

2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo

rat¹ [ræt] samostalnik
zoologija podgana
figurativno, parlament & politika prebežnik, odpadnik, uskok, izdajalec, kdor zapusti svoje politične prijatelje in se pridruži opoziciji; stavkokaz; tat

rats! množina, sleng neumnost!, nesmisel!, neverjetno!
as wet like a drowned rat moker ko miš, do kože premočen
to have (to see) rats sleng videti "bele miši"
to smell a rat figurativno sumiti, da se pripravlja nekaj slabega ali nevarnega, vohati nevarnost, (za)čutiti prevaro

Rat¹, der, (-/e/s, ohne Plural/Ratschläge) nasvet, svet; mit Rat und Tat beistehen stati ob strani z nasveti in dejanji; Rat halten posvetovati se; mit sich zu Rate gehen iti vase, premisliti (kaj); zu Rate ziehen etwas konzultirati (kaj), pogledati v (kaj), jemanden: konzultirati (koga), posvetovati se s (kom), vprašati za svet (koga); figurativ da ist guter Rat teuer to je huda šlamastika; kommt Zeit, kommt Rat kdor bo živel, bo videl; se bo že našla rešitev

ratati glagol
1. neformalno (postati) ▸ válik, leszNe vem, kako je kar naenkrat ratal tako siten. ▸ Nem tudom, miért lett egyszerre ennyire nyűgös.
Kolesarjenje je ratalo kar nevarno, tako da sem za uvedbo čelad. ▸ A kerékpározás elég veszélyessé vált, így a bukósisak bevezetése mellett vagyok.

2. neformalno (nastati) ▸ kisül
Upam, da bo nekaj koristnega ratalo iz tega. ▸ Remélem, hogy valami hasznos sül ki ebből.
Violine ne igraš za kazen, ampak zato, da bo iz tebe kaj ratalo. ▸ Nem büntetésből hegedülsz, hanem azért, hogy legyen belőled valaki.

3. neformalno (uspeti) ▸ összejön [nenamerno dejanje] ▸ összehoz [namerno dejanje]
Verjetno jim bo spet ratalo na koncu nardit dober avto, čeprav so že skoraj bili v izgubljenem položaju. ▸ Annak ellenére, hogy már majdnem vesztes helyzetben voltak, valószínűleg a végén ismét sikerül összehozniuk egy jó autót.

raten (riet, geraten) (einen Rat geben) svetovati (zu kaj); ein Rätsel: ugibati; hin und her raten razbijati si glavo; auf etwas raten ugibati, da; ich weiß mir nicht zu raten ne vem več, kaj bi; es ist geraten zu ... umestno/primerno je, da bi ...; es wäre zu raten kazno bi bilo

rather¹ [rá:ðə] prislov
prej, rajši, raje; precéj

rather good precéj dober, kar dober
rather good than bad prej dober kot slab
rather a long way precéj dolga pot, precéj daleč
rather before nekaj prej
the rather that... toliko bolj (prej, rajši), ker...
grey rather than white prej siv kot bel
I rather think that... jaz bi prej (skoraj) mislil, da...
I had rather that... jaz bi rajši...
I had rather stay jaz bi rajši ostal
he left rather than join me rajši je odpotoval, kot da bi se mi pridružil
I would rather die than betray him jaz bi rajši umrl, kot ga izdal (se mu izneveril)
he would rather have died than revealed it on bi bil rajši umrl, kot to razkril
I would (had) much rather (not) go jaz bi precéj rajši (ne) šel
thank you, I had rather not hvala, (rajši) ne
his remark was rather foolish njegova opazka je bila precéj bedasta
the play was rather a success (gledališka) igra je imela precejšen uspeh

ratiō -ōnis, f (rerī; prim. it. razione, sl. račun) račun(anje), izračun, izračunavanje, preračun, preračunavanje

I.

1. račun(anje) v pravem pomenu besede: magna ratio Ci., auri ratio constat Ci. račun se ujema, račun drži, izračunano je prav, ratio alicuius rei ali alicui rei stat Plin. iun. račun tako rekoč trdno stoji = sem na čistem s čim, in rationem inducere Ci. vračunati (vračunavati), zaračunati (zaračunavati), v račun vzeti (jemati), postaviti (postavljati), vključiti (vključevati), ratio quidem hercle apparet Ci. je jasen, rationem referre, reddere alicui alicuius rei Ci. položiti (polagati) račun o čem, glede česa = da(ja)ti odgovor glede česa, odgovoriti (odgovarjati), rationem (rationes) conficere, inire, putare, computare, ducere, subducere Ci. idr. ali componere T. račun spraviti (spravljati) na čisto, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), rationem inire C. ali habere Ci. narediti (delati) račun, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), obračunati (obračunavati), rationem exigere Val. Max., Plin. iun. ali rationem repetere, (re)poscere ab aliquo Ci., Cu. zahtevati (terjati) račun (odgovor) od koga, (po)iskati odgovor pri kom, (po)klicati koga na odgovor, rationes (ab aliquo) accipere Ci., Sen. ph. dati si račun položiti (od koga), ratio aeraria Ci. denarna mera, znižano denarno merilo, znižana kovna stopnja; pl. libri rationum Aur. računske (knjigovodske) knjige; occ.
a) popis, statistični pregled (očrt), seznam, spisek, (uradni) zapisnik, razvid, zaznamek: cedo rationem carceris, quae diligentissime conficitur Ci. zapisnik (seznam) jetnikov, jetniški zapisnik (dnevnik), rationes imperii Suet.
b) vsota, število, številka, broj: ea nimia est ratio Pl., ista ratio maxima est Pl.

2. sinekdoha opravek, opravilo, posel, poslovna zadeva (reč), zadeva, reč, dogodek: predvsem o denarnih poslih: ratio nummaria Ci., rationes explicare Ci.; v aliter. zvezi (hendiadyoin): qui iam cum isto … re ac ratione coniunctus esset Ci. imovinske zadeve, de tota illa ratione atque re Gallicana Ci., nisi de rebus rationibusque societatis decidisset Ci.; potem tudi metaf.: de ratione atque re Gallicana Ci. o dogodku v Galiji, haec res est ex domestica ratione Ci. se tiče notranjih razmer, spada med (zadeva) notranje razmere, fori iudiciique rationem Messalla suscepit Ci. politične in sodne posle (zadeve), ratio civitatis Ci. državni posel, državni opravek, državna zadeva, ratio belli Ci. vojni posel, vojna zadeva, publicae privataeque rationes C. javno in zasebno občevanje, javni in zasebni stiki, aliquid cadit in rationem utilitatis Ci.; od tod

3. meton. meae (tuae itd.) rationes = moja (tvoja itd.) korist, moj (tvoj itd.) hasek, moj (tvoj itd.) prid, moj (tvoj itd.) dobiček: rationes meas vestrae saluti anteposuissem Ci., me ad eius rationes adiungo Ci., suam rationem ducere Ci. v mislih imeti svojo korist (svoj prid), meis alienissimum rationibus Ci., prout ratio poscit T.

4. metaf. (pre)račun = premislek, premišljevanje, preudarek, preudarjanje, tehtanje, pretehtavanje, razmišljanje, razmislek, presoja(nje): inita subductaque ratione nefaria scelera meditantes Ci. po začetem in končanem razmisleku, habeo rationem (premišljam), quid acceperim Ci., quantum in ratione esset Hirt. kolikor se je dalo preračunati; od tod occ.
a) (z objektnim gen.) ozir, pogled na kaj, mar(anje), skrb, briga za kaj, poštev, upoštevanje: vel dignitatis vel commodi rationem habere Ci. ozirati se, pomisliti na kaj, v poštev (ozir) jemati kaj, non ullius rationem sui commodi ducere Ci. ozirati se, gledati, v mislih imeti, habere se rationem officii pro beneficiis Caesaris C. skrbeti za, brigati se, oratores … ad nostrorum annalium rationem veteres Ci. glede na, dii rationem habent piorum et impiorum Ci. skrbijo za … , gledajo na … , pro ratione pecuniae liberalius est tractatus Ci., salva utriusque temporis ratio est T. na obe dobi se je primerno oziralo, za obe obdobji se je primerno poskrbelo, salvā diligentiae tuae ratione Plin. iun. s popolnim ozirom na tvojo previdnost, brez škode za tvoj prav, ne da bi bila tvoja previdnost prikrajšana, sin est in me ratio rei publicae = sin rationem habeo Ci. če mi je mar za korist države, če skrbim za korist države, virtutis et vitiorum sine ulla divinā ratione (ne oziraje se na bogove) grave ipsius conscientiae pondus est Ci.
b) razmerje, odnos, zveza, občevanje, stik: rationem habere cum aliquo (aliqua re) Ci. biti v zvezi s kom, občevati s kom = alicui ratio est (intercedit) cum aliquo Ci., pacis quae potest esse cum eo ratio, in quo … Ci. kako je mogoče z njim živeti v miru, habenda cum M. Latrone pacis ratio Ci. mirno občevanje; pren.: ut ceteri menses in suam rationem reverterentur Ci.
c) postopanje, ravnanje, način ravnanja, pot = način, šega, navada, odnos, odnošaj, lastnost, svojstvo, kakovost, stanje, položaj: qua ratione? Ci., C., V. kako?, omnibus rationibus satisfacere C., omni ratione bellum comparare V., novā (aliā) ratione aliquid facere Ci., C., O., dementi ratione N., temerariā usus ratione N. postopanje, ravnanje, tua ratio existimatur astuta Ci., scribendi consilium ratioque Ci., eligendi et collocandi ratio Q., a me inita ratio est Ci. nastopil sem pot, podal sem se na pot, ad hunc interficiendum talem iniit rationem N., ratio perficiendi quaerebatur C., vitae naturaeque nostrae ratio Ci., cogitandi pronuntiandique ratio Ci., rei militaris ratio Ci., nullum sibi iste neque infitiandi rationem neque defendendi facultatem reliquit Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci. poučevanje; od tod konkr. = kakovost: agminis C., pontis C., tempestatum Ci., comitiorum ratio Ci. ravnanje (postopek) pri volitvah, ratio Galliae C. položaj, ratio pecuniarum Ci. denarna (finančna) razmerja, denarni (finančni) odnosi.
d) vodilo, pravilo, navodilo, sredstvo: novae bellandi rationes reperiebantur C., extremam rationem belli sequens colles occupabat C.
e) od tod po načrtu zasnovano ravnanje, načrtno (premišljeno, preudarno) ravnanje (postopanje), metoda, način, postopek, ukrep, domislek, domislica, namera, osnova, načrt, preudarek, premislek, odredba, odlok, ukaz, naredba, zakon: si sunt ratione translata (sc. aliena verba) Ci. razumno, primerno, ustrezno, prikladno, istam rationem otii tui probo Ci. načrtovano (na načrtu temelječe) brezdelno življenje, meae vitae rationes ab ineunte aetate susceptae Ci. življenje, kakor sem si ga bil zasnoval (začrtal, uredil), vicit ratio parcendi T., ratio belli C., belli gerendi C., Cu., proelii C. način, metoda, rationes belli gerendi communicare C. dogovoriti se o vojnih določilih, o načinu vojskovanja, rationes rerum publicarum aut constituendarum aut tuendarum Ci.; pogosto kot hendiadyoin: eadem defensionis ratio viaque Ci. ali ratione et viā procedit oratio Ci. ali quae ratione docentur et viā (modo) Ci. po načrtu, metodično; čisto konkr.: eius ratio non valuit V. načrt, tua ratio est ut … Ci. ti nameravaš, rationem Pompei sequendi omittere C., intervallis ratione distinctis Ci. pravilno, insanire certā ratione H. —

II.

1. miselna zmožnost (sposobnost), (raz)um, pamet(nost), razbòr, razbórnost, razborítost, bistroumnost, previd(nost), razsodnost, preudarnost, modrost, inteligentnost, inteligenca, intelekt, sprevidnost, presoja, (raz)umevanje, uvid, uvidenje, uvidevanje, sprevid(enje), spozna(va)nje, spoznava, spoznatev, dojemanje, dojetje ipd.: ratio docet et explanat, quid faciendum, quid fugiendum sit Ci., nec ratione nec visu perspici posse Cu., homines rationis egentes V., O., rationis participes Ci., fortuna omni ratione potentior Cu., te ratio ducat, non fortuna L., ratio ac disputatio Ci., magis ratione quam vi persuasit Vell., quod domi te inclusisti, ratione fecisti Ci. si naredil pametno, id nullā ratione factum nobis videtur C. prav neumno, ratione providere C., ratione aliquid metiri H., ratione et consilio vincere C., quantumque in ratione esset exploravit Hirt. kar je bilo pametno, nec sat rationis in armis V. ni razvidno, kaj naj (kaj lahko) opravi orožje, ratione insanire Ter. pri zdravi pameti; ratio est pametno biti, dobro biti, koristno se zdeti, ali ratio non est z inf. ne biti pametno, ni svetovati, ne kazati (kaj): cui adquiescere Cremonae ratio fuit T., minari divisoribus ratio non erat Ci.; in tako
a) minime est rationis z inf.: Col.
b) rationis est z inf.: Plin. iun.

2. meton. (pameten) vzrok, (pameten) razlog, nagib, vzgib, povod, pobuda: est aliqua huiusce rei ratio Ci. za to obstaja pameten razlog, nostra confirmare argumentis et rationibus Ci., ergo eius causae (sc. matricidii) ratio est, quod illa Agamemnonem occiderit Ci., nihil rationis adfers, quamobrem … Ci., ad eam sententiam cum reliquis causis haec quoque ratio eos deduxit, quod … C., ratio cunctandi T., liberalitas, cui ratio non constat Plin. iun. ki ne izvira iz plemenitega nagiba (plemenitih nagibov); ratio nulla est z inf. ne biti nobenega razloga: nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci.; od tod

3. sinekdoha podkrepitev (pokrepljevanje) z razlogi (dokazi, argumenti), dokaz, dokazovanje, argumentiranje, argumentacija, obrazložitev, obrazložba, razlaga, utemeljitev, utemeljevanje: ut nunc ratio cogit Ci., geometricis rationibus non credere Ci., geometricis … rationibus probare Macr., quid ergo opus est, dicet aliquis, ratione Ci. zakaj (čemu) je torej potrebno … dokazovanje?, rationem concludere Ci. skleniti, zaključiti, ratio est autem, cum omnis quaestio in argumentatione constitit Ci.; kot ret. t.t.: Q.

4. misel, mnenje, sodba, nazor, pogled na kaj: mea sic est ratio et sic induco animum meum Ter., in aliquam rationem scribere, loqui Ci., mollior ratio O., dissentio ab hac ratione Ci.; occ.
a) (politična) smer (usmeritev), tendenca, težnja, struja, duh, načelo, smer, pravec, stranka: bona ratio cum perdita confligit Ci. konzervativci z radikalci, florens homo in populari ratione Ci. v demokratski stranki, ratio temporum Ci.
b) (znanstvena) teorija, teoretično znanje, nauk, nazor, naziranje, načelo, princip, učeno mnenje, sistem, znanost, veda: (sc. est in me) huiusce rei ratio aliqua Ci. o tem imam nekaj teoretičnega znanja, sic ratio atque usus belli non intermittitur C. vojna (vojaška) teorija in praksa, erat enim tunc haec nova et ignota ratio, solem lunae oppositum solere deficere Ci., sine ulla arte aut ratione diiudicant Ci. ne da bi poznali prakso in teorijo (načela prakse in teorije) umetnosti.
c) filozofski (modroslovski) sistem (sestav), filozofski nauk, filozofska (modroslovna) šola: Epicuri ratio Ci. nauk, filozofski sistem, filozofija, ratio Stoicorum, Cynicorum Ci.

Opomba: Star. abl. rationi (po novejših izdajah pravilna obl. ratione) Lucr. (6, 66).

rationner [rasjɔne] verbe transitif racionirati, (raz)deliti na obroke

rationner le pain, le charbon, le tabac racionirati kruh, premog, tobak
rationner quelqu'un omejiti komu obroke (hrane)
se rationner omejiti si hrano
elle se rationne pour ne pas engraisser omejuje si hrano, da se ne bi zredila

rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
se rattraper à ujeti se, uloviti se za
se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
rattraper une maille pobrati zanko
rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati

rauchen intransitiv kaditi se (der Schornstein/Vulkan raucht iz dimnika/vulkana se kadi); transitiv kaditi, pokaditi; figurativ [daß] dass es (nur so) rauchte da se je kar kadilo

ravi, e [ravi] adjectif zelo vesel, očaran (de nad); ves iz sebe; zelo zadovoljen

ravi de vous connaître zelo me veseli, da vas spoznam
j'en suis ravi to me zelo veseli

razbírati (-am) | razbráti (-bêrem) imperf., perf.

1. leggere, interpretare; decifrare:
razbirati napise leggere le iscrizioni
razbrati šifrirano besedilo decifrare il testo cifrato

2. dedurre, desumere; discernere; scoprire; vagliare, valutare:
razbirati posamezne predmete discernere i singoli oggetti
iz njegovih besed razbiram, da je zelo zadovoljen dalle sue parole deduco che è assai soddisfatto
pren. razbirati zrno od plev distinguere il grano dal loglio

razbráti distinguer, discerner; comprendre, saisir; voir, conclure, juger

iz tega lahko razberemo, da on peut en conclure que
iz vašega pisma sem razbral, da j'ai vu par votre lettre que
kolikor morem iz tega razbrati autant que j'en puisse juger