Franja

μετ-έχω, μετ-ίσχω [fut. μεθ-έξω, aor. μετέσχον, pf. μετέσχηκα, adi. verb. μεθεκτέον] imam delež pri čem, deležen sem česa τινός; imam, uživam kaj skupno s kom, sem udeležen, sokrivec; τῶν ἴσων τινί uživam s kom enake časti; dobil sem, imam τέχνης, τὶ τοῦ θείου imam na sebi nekaj božanskega, πλεῖστόν τινος μέρος imam največji užitek od.

μή [Et. idevr. mē prohib. partik.] ne I. nikalnica: 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. aor. μὴ ψεύδεο, μὴ δὴ ἐάσῃς, stoji pa tudi inf. μὴ λιλαίεσθαι, ind. fut. καὶ τἀμά τεύχη μήτ' ἀγωνάρχαι τινὲς θήσουσ' Ἀχαιοῖς; le redko se veže z 2 imp. aor. μὴ ἔνδεο Il. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. aor. μή τις ἀκουσάτω, μηδεὶς προσδοκησάτω; včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: μὴ τριβὰς ἔτι (ἐμβάλλετε), μὴ πρὸς θεῶν, μή μοι μυρίους ξένους (λέγε); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: μή οἱ χρήματ' ἔδωμεν, μήπω ἐκεῖσε ἴωμεν(cj. hortativus); c) ki izražajo željo in sicer α.) z opt. pri izpolnjivi želji: μὴ τοῦτο φίλον Διὶ πατρὶ γένοιτο naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; β.) z ind. praet. pri neizpolnjivi želji: μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da ne bi bil prosil, μή ποτ' ὄφελον λιπεῖν τὴν Σκῦρον da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih α.) kot cj. dubitativus: πότερον βίαν φῶμεν ἢ μὴ φῶμεν εἶναι naj rečemo ali ne? elipt. τί μή(sc. ὑπείκωμεν) zakaj ne?; β.) = lat. num, ako se pričakuje nikalen odgovor: ἦ μή πού τινα δυσμενέων φάσθ' ἔμμεναι ἀνδρῶν menda vendar ne mislite, da …; e) pri prisegah ali rotitvah: μὴ μὲν τοῖς ἵπποισιν ἀνὴρ ἐπιβήσεται ἄλλος gotovo ne bo nobeden zasedel. 2. v zavisnih stavkih in sicer a) v namernih, dopustnih, pogojnih stavkih; b) v oziralnih in časovnih stavkih, ki imajo pomen pogojnih stavkov; c) v posledičnih stavkih, ki se vežejo z inf.; d) v zavisnih vprašanjih: jeli, ali, ako, morda ὁρῶμεν, μὴ Nικίας οἴεται; ἴδμεν, μή πως καὶ διὰ νύκτα μενοινήσωσι μάχεσθαι. 3. skoraj vedno pri infinitivu; tako za glagoli postulandi (κελεύω, βούλομαι, ἐθέλω, προλέγω), vetandi, impediendi, recusandi in cavendi πολλά ἐστι τὰ διακωλύοντα ταῦτα μὴ ποιέειν; ἀπηγόρευε μὴ στρατεύεσθαι prepovedal je iti v vojsko; redno stoji μή tudi pri inf. v zvezi s spolnikom; ako je inf. odvisen od glagolov dicendi in sentiendi, stoji οὐ. 4. pri participu s pogojnim pomenom ali ako je particip istoveljaven s stavkom, ki bi se zanikal z μή. II. veznik: da ne, 1. v namernih stavkih s ἵνα, ὡς, ὅπως ali sam μή s cj. ali opt.: μή σε νοήσῃ da te ne opazi. 2. za izrazi timendi μή = (lat. ne) da ne (bi) ali da bo, μή οὐ(lat. ne non ali ut) da ne bo, δέδοικα, μὴ ἐπιλαθώμεθα τῆς οἴκαδε ὁδοῦ bojim se, da ne bi pozabili ali da pozabimo (želim, da ne); οὐ τοῦτο δέδοικα, μὴ οὐκ ἔχω da ne bi imel (želim, da); ako se nanaša bojazen na dovršeno dejanje, stoji tudi ind. perf. φοβούμεθα, μὴ ἀμφοτέρων ἅμα διημαρτήκαμεν; ind. aor. δείδω, μὴ δὴ πάντα θεὰ νημερτέα εἶπεν bojim se, da je boginja vse po resnici povedala. 3. slično se rabi μή za izrazi cavendi: εὐλαβεῖσθαι, εὐλάβειαν ἔχειν, ὑποπτεύειν in dr.; posebno ὅρα, μή s cj., pa tudi z ind. fut. ὅρα, μὴ δεήσει; elipt. stoji μή s cj. tudi brez gori omenjenih glagolov: μή τι ῥέξῃ κακόν da le ne bi storil kaj hudega; μή σε, γέρον, κοίλῃσιν ἐγὼ παρὰ νηυσὶν κιχείω (varuj se), da te ne dobim več pri ladjah; μὴ ἀγροικότερον ᾖ τὸ ἀληθὲς λέγειν da bi le ne bilo = prezarobljeno je pač. 4. v zvezi z drugimi besedami: a) οὐ μή s cj. aor. ali ind. fut. je okrepljena nikalnica: gotovo ne, nikakor ne, οὐ μὴ παύσομαι φιλοσοφῶν gotovo ne bom nehal; b) μὴ ὅπως in μὴ ὅτι: μὴ ὅπως … ἀλλὰ (οὐδέ) ne samo ne, ampak (tudi ne), μὴ ὅτι ἰδιώτην τινά, ἀλλὰ μέγαν βασιλέα ne samo … ampak tudi; s sledečim ἀλλ' οὐδέ: ἐπεὶ ἀνασταίητε ὀρχησόμενοι, μὴ ὅπως ὀρχεῖσθαι ἐν ῥυθμῷ, ἀλλ' οὐδ' ὀρθοῦσθαι ἐδύνασθε ko ste vstali, da bi plesali, niste mogli niti pokonci stati, kam li da bi mogli plesati; c) ὅτι μή (za predstoječo nikalnico): razen, mimo; μή οὐ da ne: α.) za glagoli timendi (gl. II. 2.), ἐφοβεῖτο, μὴ οὐ δύναιτο ἐξελθεῖν da ne bi mogel; včasih tudi eliptično: μή νύ τοι οὐ χραίσμῃ σκῆπτρον bojim se, da ti ne koristi = težko ti bo koristilo; β.) za izrazi curandi in cavendi; γ.) pri inf. αα) za nikalnimi izrazi, posebno za οὐκ οἷόν (ἀδύνατόν, οὐδεμία μηχανή, τίς μηχανή, οὐκ εἰκός) ἐστι; οὐκ ἔπειθε τὸ μὴ οὐ κακοπράγμων εἶναι ni prepričal sodnikov, da ni …; ββ) za glagoli ovirati, prepovedati, tajiti in sl., ako so zanikani: οὐδὲν ἐδύναντο ἀντέχειν μὴ οὐκ ὀργίζεσθαι; γγ) za ὥστε, ako je glavni stavek zanikan: πείσομαι γὰρ οὐ τοσοῦτον οὐδέν, ὥστε μὴ οὐ καλώς θανεῖν kajti tako hudo se mi ne bo godilo, da ne bi častno umrla; δ.) pri part. za nikalnim stavkom: δυσάλγητος γὰρ ἂν εἴην τοιάνδε μὴ οὐ κατοικτείρων ἕδραν brezsrčen bi pač bil, ako bi se mi ne smilila.

μήν¹ [Et. dor. μᾱ́ν, Hom. μέν, sor. μά] trdilna členica, ki se vedno zapostavlja: 1. zares, gotovo, pač, resnično, vendar, pak, vsekakor. 2. pogosto v zvezi z drugimi členicami: ἦ μήν da, zares, prav gotovo, ἄγε μήν nu, torej, ἄγε μήν πείρησαι, poskusi vendar, οὐ μήν zares (gotovo) ne; τί μήν kaj, zakaj neki, zakaj ne, πῶς μήν kako neki, οὐ μήν ἀλλά pri vsem tem pa, pa vendar, vendar le, vendar, ἀλλὰ μήν γε toda v resnici, da, zares, vsekakor pa, pa vendar, itak, καὶ μήν in vendar, in zares; često ugovarja ali samo nadaljuje začeto misel: dalje, celo.

μηνο-ειδής 2 (μήνη, εἶδος) polumesečen, srpast διῶρυξ, μηνοειδὲς τῶν νεῶν razvrstitev ladij v podobi polumeseca ali srpa; ἥλιος srpast (pri solnčnem mrku).

Μιλτιάδης, ου, ὁ 1. Pizistratov sovrstnik iz Aten, ki si je pridobil vlado v Herzonezu. 2. njegov netjak, zmagalec pri Maratonu.

Μῑνῴα, ion. -ώη, ἡ 1. mesto na Siciliji. 2. otok pri Megari.

μισθοφορέω (μισθο-φόρος) dobivam plačo, sem plačanec, najetnik (najemnik) παρά τινος; služim za plačo pri kom παρά τινι.

μογοσ-τόκος 2 (τίκτω) ep. ki napravlja ali povzročuje (pri porodu) bolečine.

μονο-τράπεζος 2 (τράπεζα) poet. pri posebni mizi, osamel.

μῡθέομαι med. (μῦθος) ep. poet. [pr. 2 sg. ep. μυθέαι in μυθεῖαι, impf. iter. μυθέσκοντο] 1. intr. govorim, pravim, προτὶ ὅν μυθήσατο θυμόν je rekel sam pri sebi. 2. trans. a) izrečem, sporočam, pripovedujem, imenujem πόλιν πολύχρυσον, μῦθον govorim; naštevam, omenjam τί; b) premišljam, preudarjam ἕκαστα.

μῦθος, ὁ 1. beseda, govor, izrek, pripoved, zgodba, poročilo; pogovor, razgovor, razmišljanje, misel, sklep, naklep, svet, zapoved, ukaz. 2. izmišljena povest, govorica, vest, basen, pravljica, bajka. 3. pri-, dogodek, zgodovina, predmet govora, stvar.

Μυκάλη, ἡ rtič v Joniji pri Samu (tam so premagali Grki Perzijane l. 479.).

ναί zatrjevalna členica [Et. deblo no-; lat. ne, nae, zares, slov. ne-go] da, zares, v resnici, resnično; pri prisegah: ναὶ μὰ Δία resnično pri Zevsu, ναὶ δή da zares, seveda, ναὶ ναί da da; τὸ ναί da.

νή zatrjevalna členica: da, zares, νὴ Δία da, pri Zevsu, νὴ τὸν πατέρα pri svojem očetu ti prisegam.

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.

Νῑ́σῡρος, ἡ majhen otok pri Kosu; preb. οἱ Νισύριοι.

νοέω [fut. νοήσω itd.; ion. aor. act. ἔνωσα, pf. νένωκα, pass. νένωμαι] 1. act. a) zaznam, opazim, zapazim, spoznam, uvidim, vem; pogosto v zvezi z ἰδεῖν, ὀφθαλμοῖς, ἐν ὀφθαλμοῖς, s ὡς in zavisnim vprašanjem, tudi s pt. νοέω κακὸν ἐρχόμενον; b) α.) mislim, preudarjam, presojam, razmišljam, νόον νοέω gojim, snujem načrte, ἐπ' ἀμφότερα, ἐν φρεσί, κατὰ φρένα καὶ κατὰ θυμόν; pt. νοῶν, νοήσας pameten, razumen, preudaren; β.) menim, mislim, sem mnenja ἄλλα, ὀρθά mislim prav, sem pravega prepričanja; τόδε νοῶ κράτιστον to smatram za najboljše; γ.) izmislim, pripravljam ἄλλα, νόστον τινί; z inf.: mislim na kaj, nameravam, namenjen sem, κακά τινι želim komu kaj hudega, οὐ νοέω ne mislim na kaj, opuščam misel na kaj; c) o besedah: značim, pomenim. 2. med. a) preudarjam, premišljam pri sebi; b) sklenem.

Ξάνθ-ιππος, ὁ Periklejev oče, zmagalec pri Mikali l. 479.

Ξάνθος, ὁ 1. reka pri Troji (Skamander). 2. v Likiji. 3. ἡ mesto v Likiji. 4. ὁ Ahilejev konj.

ξενίζω, ion. ξεινίζω (ξένος) [fut. ξενίσω, ep. ξεινίσσω, aor. ἐξείνισ(σ)α, pass. ἐξενίσθην] 1. gostoljubno sprejemam tujca ali gostinskega prijatelja, pogostim, ξεινίοις prirejam gostijo; τινὰ ἀναθοῖς (gostoljubno) obdarujem koga; pren. ὃν φοίνιος Ἄρης οὐκ ἐξένισεν katerega ni Ares (z ranami in smrtjo) pogostil, katerega ni Ares umoril; pass. sem pri kom gost, gostoljubno me sprejme kdo, gostujem pri kom. 2. a) presenetim koga, τὸ ξενίζον nekaj novega, čudnega NT; pass. čudim se, strmim; b) sem tuj.