Franja

satis-faciō (ixpt.), pisano tudi narazen satis faciō -ere -fēcī -factum

1. zadostiti (zadoščevati), ustreči (ustrezati) komu, čemu, zadovoljiti (zadovoljevati) koga; abs.: histriones satisfaciebant CI.; z dat.: SEN. PH. idr., satis facere dicimur ei, cuius desiderium implemus DIG., viro et recta et honesta petenti satisfacere CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satisfacere vestrae scientiae CI., qui et naturae et legibus satis fecit CI., vitae satisfeci CI. EP. zadosti dolgo sem živel, ut omnium vel suspicioni vel malevolentiae vel crudelitati satisfiat CI., satis est factum Siculis, satis officio ac necessitudini, satis promisso nostro CI.; v obscenem pomenu: alicui, dominae PETR.; z in z abl.: satisfacere in historia, in iure civili CI., in omni genere CI. EP.

2. occ.
a) zadovoljiti upnika, in sicer α) s poplačilom dolga = izpláčati (izplačáti, izplačeváti), poplačati (poplačevati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), da(ja)ti (v) povračilo: DIG. idr., pecuniam CA., proinde ac si satisfacere vellent C. plačati, ipse ... Fufius satisfacit CI., cum de visceribus tuis et filii tui satis facturus sis, quibus debes CI. EP., alicui argento satisfacere L., ut si mihi in pecunia minus satisfecisset CAELIUS AP. CI. EP., iam pro īs (= iis) satisfecit Sticho? PL. β) s plačilom varščine (poroštva, jamčevine) = da(ja)ti varščino (jamčevino, založnino, poroštvo): DIG.; z gen. (s čim): donec ei totius dotis satis fieret DIG.
b) α) zadovoljiti razžaljenca, prizadetega = primerno se opravičiti (opravičevati) komu, prositi koga odpuščanja (za odpuščanje), da(ja)ti zadoščenje: missis ad Caesarem satis faciundi causā legatis C., si Allobrogibus satis faciant C., ut Caesari satis facerent C., nisi publice satis factum sit CI., acceperam ... Caesaris litteras, ut mihi satis fieri paterer a te CI., satisfieri postulat ille sibi O., repente tantum non satis facientis modo veniam dedit SUET.; s praep.: praedicabas te non existimare, ... umquam mihi pro tuis in me iniuriis satis esse facturum CI., omnibus rationibus de (za) iniuriis satisfacere CI.; z gen. (za kaj): iniuriarum satisfecisti L., Labeoni CORN. β) s kaznijo (pokoro) da(ja)ti zadoščenje komu za kaj, (u)trpeti kazen (za kaj): ut pro facinore suo satisfaceret hosti LACT., saepe satisfecit praedae venator MART.
c) zadostno pojasniti (pojasnjevati), dokazati (dokazovati), prepričati (prepričevati): z ACI: de quo multis ... testibus ... vobis priore actione satis factum est CI., quibus ... satisfeci me nihil reliqui fecisse N.
d) (o žrtvovanju): „Mars pater, si quid tibi in illisce suovitaurilibus lactentibus neque satisfactum est, te hisce suovitaurilibus piaculo“ CA.

Opomba: Impers. pass.: non satisfacitur rei publicae VARR. AP. PRISC.

satisfactiō -ōnis, f (satisfacere) zadoščenje, zadostilo, od tod

1. zadovoljitev (upnika), zadostitev (upniku) z dano varščino (jamčevino), z danim poroštvom: PETR. idr., satisfactio pro solutione est ULP. (DIG.).

2. occ.
a) opravičilo, opravičevanje, prošnja za odpuščanje: ne aliquid satisfactio levitatis habere videatur CI. EP., satisfactionem ex nulla conscientia de culpa proponere decrevi S., Caesar Ubiorum satisfactionem accipit C.
b) zadostilo s kaznijo, kazen, pokora: ICTI. idr., luitur ... homicidium certo armentorum ac pecorum numero recipitque satisfactionem universe domus T.; metaf. o živalih: plenum querela guttur saevique rostro ictus, mox in satisfactionem exosculatio PLIN. (o golobih).

satisfaction [sætisfǽkšən] samostalnik
zadovoljstvo, zadovoljnost; zadovoljevanje, zadovoljitev
pravno zadoščenje, satisfakcija
religija pokora, sprava, spravna daritev; poravnava, pomiritev; plačilo; veselje; sigurnost, prepričanost

in satisfaction of v poravnavo za
to the satisfaction of all na zadovoljstvo vseh, na splošno zadovoljstvo
for the satisfaction of my doubts za pomiritev mojih dvomov
to damand satisfaction zahtevati zadoščenje
to find satisfaction in najti zadovoljstvo v
he heard it with great satisfaction slišal je to z velikim zadoščenjem (zadovoljstvom)
to give (to make) satisfaction to dati zadoščenje (komu)
he proved it to my satisfaction njegov dokaz o tem me je zadovoljil

satisfy [sǽtisfai]

1. prehodni glagol
zadovoljiti (koga), ugoditi (komu); nasititi (koga), potešiti (glad); dati zadovoljstvo; odstraniti (sum, dvom, strah); prepričati (of o)
zagotoviti (that da)
izpolniti (pričakovanja, prošnjo); popraviti (krivico)
pravno odškodovati (koga), izplačati (koga), poravnati (dolg); zadostiti (obveznostim)

2. neprehodni glagol
zadovoljiti, biti zadovoljiv, ne biti pomanjkljiv
cerkev delati pokoro

to satisfy doubts razpršiti dvome
to satisfy one's curiosity utešiti, nasititi svojo radovednost
to satisfy the examiners napraviti izpit z zadostnim uspehom
I am satisfied that he is wrong prepričan sem, da on nima prav
to rest satisfied zadovoljiti se

satur -ura -urum (sor. s satis)

1. sit, nasičen (naspr. esuriens, famelicus): TER., TIB., LUCR., MART. idr., postquam isti a mensa surgunt saturi PL., ire, quo saturi solent (= ire cacatum) PL., conviva satur H., saturi pulli CI., saturae capellae V., bis in die saturum fieri CI. nasititi se; z abl.: (sc. equi) ambrosiae suco saturi O., nepos anseris extis satur PERS.; z gen.: omnium rerum TER., altilium H., saturior lactis COL.

2. metaf.
a) sit, nasičen = zadovoljèn: saturi fite fabulis PL., expleti atque saturi decederent CI., satur et plenus rerum LUCR.
b) sit, poln (o barvah), nasičen ali napojen (o močno obarvanih rečeh): vellera ... hyali saturo fucata colore V., raro colore saturo lucet PLIN., vestes Tyrio saturae ostro SEN. TR., quo melior saturiorque est (sc. purpura) SEN. PH.
c) poln, obilen, rodoviten, bogat: praesepia V., Alcumenam ante aedīs stare saturam intellegi PL. s polnim telesom = nosečo, rus PR., autumnus COL. POËT., Tarentum V.
d) tolst, utolščen: saturae paludis aves MART.
e) obilen (o abstr.): nec satura ieiune (sc. dicet) CI.

saturō -āre -āvī -ātum (satur)

1. sititi, nasititi (nasičati, nasičevati): PLIN., MART., LACT. idr., animalia ... mammas appetunt earumque ubertate saturantur CI., nec cytiso saturantur apes V., saturata armenta V., ursos vitat et armenti saturatos caede leones O., saturabat glebula (= agellus) talis patrem IUV. je redila.

2. metaf.
a) sititi, nasititi (nasičati, nasičevati), napojiti (napajati), napolniti (napolnjevati), zapolniti (zapolnjevati), obilno preskrbeti (preskrbovati), obilno oskrbeti (oskrbovati) s čim, saturírati: CL. idr., se sanguine civium CI., famem epulis CL. (u)tolažiti, (po)tešiti, fimo sola V. ali novalia stercore COL. ali ieiunia terrae fimo COL. POET. obilno (po)gnojiti, saturata murice palla O. dodobra obarvana s škrlatom, saturatae murice vestes MART., saturare capillum multo amomo STAT. maziliti, tabulas pice VITR. prevleči, saturata Cydonia melle MART. vkuhana, vložena, culta aquis saturat Galesus MART. obilno napaja, lunae sidus terras saturat PLIN.
b) sititi, nasititi (nasičati, nasičevati) = zadovoljiti (zadovoljevati), (u)tešiti, (po)tešiti, (u)tolažiti, pomiriti (pomirjati, pomirjevati): Flacci sanguine illius nefarium in omnes odium CI., crudelitatem suam odiumque CI., perfidiam alicuius CI., homines iam saturati honoribus CI., Iuno ... necdum antiquum saturata dolorem (gr. acc.) V., orant, suppliciis suis potius saturaret se quam contumeliis IUST., me dulcis saturet quies SEN. TR.
c) storiti (narediti, povzročiti), da je kdo česa sit, pristuditi, priskutiti, zagnusiti, zagabiti, ogabiti komu kaj, vzbuditi (vzbujati) komu odpor do česa: hae res vitae me saturant PL. – Od tod adj. pt. pf. saturātus 3 sit, krepek (krepak), poln, močen (močan) (o barvi): color saturatior PLIN.

saucius 3 ranjen, poškodovan: VARR. AP. NON., C., V. idr., graviter CI., CU., SUET., leviter CI., CU., SEN. PH., bracchia saucia facere acu O. raniti; z gr. acc.: leo saucius vulnere pectus V. ranjen na prsih, ranjen v prsi, sat saucia pectus TIB. (o Beloni), saucius ense latus PR.; prim.: et iam vulgatum actis quoque (kar je običajno tudi že v prozi): „saucius pectus“ Q.; subst. sauciī -ōrum, m ranjenci, poškodovanci: CI., C., S. idr.

2. metaf.
a) (o stvareh) (p)oškodovan: CL., securi saucia trabs O., mālus celeri saucius Africo H., vites sauciae PLIN., glacies saucia sole O. raztopljen, kopneč, saucia vena mero MART. prevzeta, prežeta, alvus lubrico fluxu saucia AP. oslabljen, fauces diutina fame sauciae AP. prevzeta, prizadeta, purpurei coma saucia Nisi STAT.; (o zemlji) razrita, razorana: tellus saucia vomeribus O.
b) (o živih bitjih) α) zaradi pogostih ran, od bolezni idr. oslabljen, ošibljen, šibek (šibak), prizadet, bolan, prevzet, napaden, zdelan: AMM., gladiatori illi confecto et saucio CI., fato gere saucia morem PR. bolna, mulier diutino viscerum situ saucia AP.; z gen.: fatigationis hesternae saucius AP. ves zdelan od včerajšnjega potovanja. β) od lakote (gladu) prevzet = lačen, gladen, prestradan, sestradan: belua male saucia SIL. γ) od vina prevzet = opit, pijan: Galli hesterno mero saucii IUST., saucios per noctem opprimit IUST., saucia Terpsichore MART., Daphne AP. δ) (o zatožencu) že na pol poražen = že na pol obsojen: de repetundis saucius CAELIUS IN CI. EP. ε) duševno ranjen = razžaljen, užaljen, užaloščen, žalosten, otožen, (o)zlovoljen, nerazpoložen, vznejevoljen, vznemirjen, zaskrbljen: CL. idr., saucium eius animum insedisse CI. EP., Iuno saucia dictis STAT., exstat nemo saucius ore meo O., saucius dolore PRUD.; z gen.: Psyche aegra corporis, animi saucia AP., clientes saucii famae et salutis AUS.; poseb. ranjen, bolan od ljubezni: Medea animo aegro, amore saevo saucia ENN. AP. CI., ENN. AP. CORN., regina gravi iamdudum saucia curā (= amore) V., et a nostro saucius igne fuit O., vir Pieria pellice (= amore Pieriae pellicis) saucius H., iaceo dum saucius TIB., mens ... saucia amore LUCR.

saudijski pridevnik
(o Saudovi Arabiji in Saudijcih) ▸ szaúdiSopomenke: saudskoarabski, saudski, savdski

saudski pridevnik
(o Savdski Arabiji in Saudijcih) ▸ szaúdiSopomenke: saudijski, saudskoarabski

saudskoarabski pridevnik
(o Saudovi Arabiji in Saudcih) ▸ szaúd-arábiaiSopomenke: saudijski, saudski, savdski

savdski pridevnik
(o Savdski Arabiji in Savdijcih) ▸ szaúdiSopomenke: saudskoarabski, saudijski
Povezane iztočnice: Savdska Arabija, savdski rial

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

saxum -ī, n (secāre; prim. stvnem. sahs nož)

1. skala ali kamen kot tvar, tvarina, snov, materija, skalina, peč, pečina, v pl. tudi skalovje, skalje, pečevje: ENN. AP. CI., ENN. AP. SERV., O., LUCR., LUCAN., COL. idr., saxa et solitudines CI., saxa praerupta CI. strme skale, nisus per saxa L. plezanje po skalovju, saxo undique absciso rupes L. strmo skalovje, sestoječe iz okrog in okrog ostro usekanih kamenih grmad, immania saxa, vestras, Eure, domos V., saxa latentia V. čeri, Neptunus saxa albo tundit salo H.; pren.: quasi murenula inter definitionum saxa prolaberis AUG. V pl. saxa = kamniti, skalnati (skaloviti, pečevnati, pečinasti) kraji, skalovje, pečevje, pečine, čeri: Ligurum saxa MART. Kot krajevni nom. propr.
a) Saxum ali saxum (sacrum) Sveta skala na Aventinu, kjer je Rem priredil ptičegledje: cum Licinia ... aram ... sub Saxo dedicasset CI., res nomina fecit: appellant saxum O.
b) Saxum (saxum) ali saxum Tarpēium (gl. Tarpēius) Tarpejska skala (pečina) na Kapitolu: PL., CI. EP., DIG. idr., deicere e saxo cives H., Pituanius saxo deiectus est T., tribuni de saxo Tarpeio deiecerunt (sc. Manlium) L.
c) Saxa rubra Rdeče skale, trg s kamnolomi v Etruriji ob Flaminijevi cesti: CI., L., T.
d) saxum Ceraunum (po drugih Ceraunus) Keráv(e)nska skala = Ceraunia (gl. to besedo): PR.
e) occ. skalnat del gore, skalnata gora, skalnat hrib: nubilosa saxa LUCAN., hirta dumis saxa STAT.; poseb. o skalnatem Kapitol(ij)skem griču: Capitoli immobile saxum V., superis habitabile saxum SIL.

2. posamezna skala, posamezen kamen, poseb. (velik) kamen za lučanje: PLIN., AMM. idr., saxum silex L., VITR. kremen, saxum ingens ... ex Capitolio procidit L., in saxo frigida sedi O., pertundunt guttae saxum LUCR., magni ponderis saxa ... in muro collocare C., saxis aut fustibus aliquem praecipitem agere CI., nunc tela, nunc saxa ingerere L., saxa iacere CI., saxis rem gerere O., saxumque e monte revulsum mittere conatur O., subigere saxa SIL., rotare moenibus saxa STAT.; tudi kamen za prače, pračarski kamen: a pueris ii more quodam gentis saxis globosis, ... funda mare apertum incessentes exercebantur L., intorquere saxum SIL.; preg.: saxum volvere TER. (o hudem, napornem delu), inter sacrum saxumque sto PL. ali inter sacrum ac saxum positus AP. (gl. pod sacer); occ.
a) stavbni, gradbeni, rezani kamen: templa saxo structa V., saxum quadratum L. idr. rezani kamen, kvadrast (kvadratast, štirjaški) kamen (kolekt.).
b) bolvan, balvan poseb. marmoren bolvan (balvan) za kipe idr.: non e saxo sculptus CI., canis ante pedes saxo fabricatus eodem stabat O., saxo sollers nunc hominem ponere H.

3. meton.
a) kamnit zid: saxo lucum circumdedit alto O.
b) kamnito poslopje: aurum ... perrumpere amat saxa H.

4. metaf. nekaka cimolska kreda (creta Cimolia), čistilna glina, suknarsko ilo, suknarska ilovica, ki se nahaja kakor skalovje v debelih skladih: (sc. creta) quam vocant saxum. Proprietas saxi (sc. Cimoliae cretae) quod crescit in macerando; itaque pondere emitur, illa mensura proprietas PLIN.

say^*1 [séi]

1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)

2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč

say² [séi] samostalnik
kar je rečeno; izrek, govor, beseda; mnenje, trditev; pravica ali prilika za govorjenje
ameriško zadnja beseda, dokončna odločitev

it is my say! sedaj govorim jaz!, pusti(te) me, da govorim!
who has the say in this matter? kdo ima zadnjo besedo (kdo odloča) v tej zadevi?
to have one's say (to, on) izraziti svoje mnenje (o)
I will have my say povedal bom, kar moram povedati
let him have his say naj pove, kaj misli o tem
to say one's say povedati svoje (mnenje)

sazón ženski spol čas, hip; zrelost; ugoden čas ali trenutek; okusnost; dišava, začimba

a sazón o pravem (ugodnem) času
a la sazón takrat, tisti čas; prav tedaj; obenem, hkrati
antes de sazón pred časom
con sazón o pravem času
(no) estar en sazón (ne) biti zrel
fuera de sazón času neprimeren
llegar a la sazón dozoreti, doseči zrelost

scaber -bra -brum (scabere)

1. hrapav, raskav, grapav, grob, neraven, negladek, rod (naspr. lēvis): LUCAN. idr., tophus V., unguis O., CELS., mola O. iz surove lave, gemma, folia PLIN., scabrior arbor, lapis horridior scabriorque PLIN.; pesn.: scabra robigo V. hrapavost povzročajoča; pren.: versus MACR., malignitas PS.-Q. nenežna.

2. ne(o)čeden, neurejen, umazan: pectus illuvie scabrum CI. POËT., scabras manus aufer O., aspexit scabrum H. neobritega.

3. (o živalih) krastav, garjav, garjast, srab (garje) imajoč: oves PL., CA., COL.

scabiēs -ēī, f (scabere)

1. hrapavost, raskavost, grobost, neravnost, negladkost, rodost: salsā laedit robigine ferrum V., scabie frueris māli IUV., scabies vetusta cariosae testae AP. nesnažnost.

2. occ. kraste, srab, garje, grinta (grinte), gobe, gobavost, (na drevesih) grintavost, starejše oskrumba: LUC. AP. NON., CA., CELS., COL., SEN. PH. idr., turpis ovīs temptat scabies V., mala quem scabies … urget H., grex totus in agris unius scabie cadet … porci IUV., scabies pecorum, palpebrarum, vulvarum PLIN., scabies communis omnium (sc. arborum) est PLIN.

3. metaf. srbečica, srbenje =
a) močna želja, mik, sla, skomine, poželenje po čem, do česa: quia dulcedine hac et scabie carent CI., scabies lucri H., nos hac a scabie tenemus ungues MART. od tega zasramovanja, omalovaževanja.
b) spolni mik, spolna sla, (spolno) poželenje, spolna razdraženost, naslada, cepêtec: o quanta scabie miser laborat! MART.

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

scaenātilis -e (scaena) gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: sed, o Petrulle, ne meum taxis librum, si te † pepigat haec modo † scenatilis VARR. AP. NON.