scrībō -ere, scrīpsī, scrīptum (indoev. kor. *sqerībh-; prim. osk. scriftas = lat. scriptae, umbr. screhto = lat. scriptum, umbr. screihtor = lat. scripti (pf.), gr. σκάριφος črtnik, pisalce, σκαριφάομαι raziti, risati; stvnem. scrīban = nem. schreiben sta izpos. iz lat.)
1. s kakim šilastim orodjem (v)raziti, (v bron ali kamen) vrezati (vrezovati, vrezavati), urezati (urezovati, urezavati), (na)črtati, (na)risati: fugitivo stigmata Q., genas scribentibus ungulis PRUD. (s)praskati, hos versus Lacedaemonii exsculpserunt neque aliud scripserunt N. in niso dali nič drugega vrezati, linguam scribere CI., in aqua scribere CAT., Apelleae cuperent te scribere cerae STAT. risati; occ.
a) porisati, očrtati, poslikati: frontem tabernae scorpionibus scribam CAT., arvaque sanguineo scribit rutilantia gyro STAT., quaeque Attalicis ... aulaeis scribuntur acu SIL. se (u)veze.
b) očrtati, orisati, osnovati: in linea trigonum paribus lateribus et intervallis VITR., formam secundum rationem loci PLIN. IUN.
2. pisati, napisati, zapisati (zapisovati): PL., VARR., CAT., PR., TIB., LUCAN. idr., litteram nullam CI., litteris (s črkami) Q., erat scriptum ipsius manu CI., sua manu scripsit L., nihil erat clausum, nihil obsignatum, nihil scriptum CI. zapisano, (kot imovina) popisano, scripta „soror“ fuerat, visum est delere sororem verbaque correptis incīdere talia ceris O. (starodavniki so besedilo „včrtavali“ v voščene tablice), scribere decore AMM. lepo pisati; z osebnim obj.: nullos habeo scriptos PL. zapisanih; z dvojnim acc.: cum ... se A. Cornelium Cassum consulem scripserit L. se je zapisal (podpisal) kot konzul Avel Kornelij Kas; pren.: mihi scripta illa dicta sunt in animo TER. vpisane, vtisnjene; occ. popisati (popisovati): columna litteris gentis eius scripta CU., scriptis postibus hinc et inde totis MART., scriptus et aeterno nunc primum Iuppiter auro MART. z zlatim napisom ovekovečen, ceram ossibus (= stilis osseis) scribere ISID. 3. pisati komu, pis(me)no (= v pismu) naznaniti (naznanjati), (ob)javiti, poročati, sporočiti (sporočati), naročiti (naročati), (za)ukázati ((za)ukazáti, (za)ukazováti), zahtevati, prositi; z obj.: litteras (pismo) ad Pompeium CI. EP., litteris scriptis L., epistulam PLIN. IUN., epistulam ad aliquem CI., N., Q., salutem (pozdrav) patri PL., haec scripsi properans, haec ad te scripsi verbosius, nihil mihi scripsisti in ista epistula si quid ad me scripseris CI. EP.; z de: scribere ad aliquem de aliquo accuratissime CI. koga komu zelo (toplo) priporočiti (priporočati), Medico, Curio, Lyconi de te scripsi diligentissime, in quā (sc. epistula) de agro Campano scribis CI. EP.; abs.: omni die ad eum scripsit N. Vsebina pisma kot poved v ACI: PL. idr., scribis te cognovisse, ad te scripseram me in Epiro futurum CI. EP., in litteris scribit se celeriter affore C., post paulo scribit sibi milia quinque esse domi chlamydum H.; v pass. z ACI in NCI: scribitur nobis magnam veteranorum multitudinem Romam convenisse BRUTUS ET CASSIUS AP. CI. EP., scriptum est etiam quaesivisse Socratem CI., haec avis scribitur conchis se solere implere CI.; kot zahtevni stavek v cj.: scribit Labieno, veniat C., collegae scripsit, Aquileiam ut veniret L., ut ad me scriberet, ut in Italiam venirem CI. EP., Scipioni scribendum, ne bellum remitteret L.; z odvisnim vprašanjem: PLIN. IUN. idr., nec scribis, quam ad diem te expectamus CI. EP., scribe aliquando ad nos, quid agas CI. EP.; poklas. z inf.: scribitur tetrarchis obsequi T. da naj poslušajo.
4. (kot slovstvenik, književnik, literat, pisalec listin idr.) pisati, napisati, spisati (spisovati), sestaviti (sestavljati), zložiti (zlagati), poročati, sporočiti (sporočati); abs.: Demophilus scripsit, Marcus vortit barbare PL., poëta cum primum ad scribendum animum appulit TER. pesnikovanje, se ad scribendi studium contulit CI. podal se je v slovstvo (v pesnikovanje), Servius hanc urbanam militiam respondendi, scribendi, cavendi secutus est CI., sic raro scribis (po nekaterih izdajah scribes), ut toto non quater anno membranam poscas H., cur quidquam scribunt aut loquuntur? CORN., Plutarchus ista scribit GELL.; s praep.: hac super re scribam ad te CI. EP., scripsit super hoc plenissime octo voluminibus HIER., de Alexandri laudibus scribere GELL.; s prolept. obj.: fabulam PL., TER., defensionem, historiam CI., libros CI. EP., libellos, mimos O., carmen in aliquem CI., poëmata, ducentos versus H., testamentum DIG., testamenta CI., leges CI., senatus consultum CI.; od tod (abs.) adesse scribendo ali esse ad scribendum CI. biti navzoč pri pisanju senatskega sklepa; z ACI: Africanum scribit Cato solitum esse dicere CI., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N. so pis(me)no sporočili; metaf.: inopia ac miseria scripsit legem L. sta bili povod za sestavo (za pisanje, za sestavo) tega zakona, sta sprožili sestavo tega zakona, testamentum, quod pietas, fides, pudor scripsit PLIN. EP.; occ. opisati (opisovati), popisati (popisovati), ope(va)ti; abs.: maior scribendi diligentia EUTR. skrbnejše opisovanje; z obj.: res gestas L., bellum L., S., bella, fortem Scipiadam H., quis Martem ... digne scripserit H., quem (sc. Marium) scripsissem CI. EP. bi bil opeval; v pass.: Cyrus ille a Xenophonte non ad historiae fidem scriptus CI., sunt aliis scriptae quibus alea luditur artes O. drugi so popisali umetnost kockanja, scribetur tibi forma loquaciter et situs agri H., scribēris Vario (dat.) fortis H. Varij te bo opisal kot junaka, fons supra scriptus VITR.
5. occ.
a) kot držpr. in voj. t. t. (med vojake) zapísati (zapisáti, zapisováti), vpísati (vpisáti, vpisovati), (vojake) nabrati (nabirati), (na)snubiti: milites, legiones S., supplementum legionibus CI., milites in supplementum L., exercitui supplementum S., exercitum L., quattuor milia peditum L., novorum militum ea pars, quae scripta in Histriam provinciam esset L., ex his tribubus scriptos iuniores duo tribuni ad bellum duxere L., socios navales (pomorščake) scribere L.; podobno: quinque milia colonorum Capuam scribere L.; metaf. o drugih osebah: scribe tui gregis hunc H. sprejmi (štej) tega med svoje prijatelje.
b) kot jur. t. t. α) koga za (kot) kaj zapisati (zapisovati), določiti (določati, določevati), postaviti (postavljati): aliquem heredem (za dediča) AUCT. B. ALX., PLIN. IUN., Q., SUET., IUV. idr., illum heredem et me scripserat CI., in testamento ... patris heredes erant scripti ... C., ut scribare secundus heres H., scribere aliquem alicui coheredem SEN. PH., T., aliquem exheredem DIG., aliquem tutorem CI. β) oporočiti (oporočati), z oporoko (v oporoki) določiti (določati), zapustiti (zapuščati), voliti komu kaj: alicui legatum PLIN. IUN., servo libertatem DIG.
c) kot poslovnega jezika t. t. s pis(me)nim nakazilom ali z menico plačati (plačevati) koga, pis(me)no nakazati (nakazovati) komu denar: ICTI. idr., alicui nummos PL., scribe decem (sc. milia sestertiûm) a Nerio H. daj mu izplačati po Neriju 10.000 sestercijev, nakaži mu pri Neriju 10000 sestercijev (prim. rescrībō). – Od tod
I. subst. pt. pr. scrībēns -entis, m pisatelj, zgodovinopisec (zgodovinar), pesnik: quae scribentis animum ... sollicitum efficere posset L., quae in tali re memorabilis scribentibus videri solet L., nec video de tot scribentibus unum O. v tolikem številu pesnikov. –
II. subst. pt. pf. scrīptum -ī, n „(o)črtano“, „(na)pisano“
1. črta na igralni deski: duodecim scriptis ludere CI. igrati, ludus duodecim scriptorum Q. igra (z raznobarvnimi kamenčki [calculi]) na igralni deski (razdeljeni po križajočih se črtah (scripta) na 25 štiriogelnikov).
2. pisanje, spis, sestavek, pesem: CORN., CAT. idr., multi Graeci de harum valvarum pulchritudine scriptum reliquerunt CI., laudavit pater scripto meo CI. EP. po spisu (govoru), ki sem ga bil jaz sestavil, in scripto multo essem crebrior CI. EP. v pisanju pisem, debueram scripto certior esse tuo O. po tvojem pismu, regale scriptum O., adire aliquem scripto T. pis(me)no, in quo libro scriptum invenitur Q., ex scriptis apparet CI., in scriptis relictum esse CI. med spisi, pis(me)no, Latina scripta CI., optima scripta Graecorum H., Lucili scripta H. pesmi, scripta recitare H.
3. occ.
a) pis(me)na odredba, pis(me)ni ukaz, zakonito (zakonsko) določilo, zakon: scripto illo istius sententiam dicere vetabatur CI., quam tu mihi ex ordine recita de legis scripto populi Romani auctionem CI., multum contra scriptum dixit CI., tabellas ei ... scriptum habentes tradidit L. zakon vsebujoče; pl. scripta zdravniški zapiski, knjiga zdravniških zapiskov: magistrum scripta habere oportet VARR.
b) osnutek, zasnova (spisa), načrt, zamisel, zapisek (zapiski), spisek, koncept: oratio propter rei magnitudinem de scripto dicta CI. bran po osnutku (konceptu), rem agere de scripto CI. predavati po zapiskih, de scripto praeire PLIN. narekovati molitev.
c) črka ali pisménka (písmenka) kakega spisa = dobesedni pomen (naspr. sententia): cum videtur scriptoris voluntas cum scripto ipso dissentire CI.
Opomba: Sinkop. pf. scrīpstī (= scrīpsistī): PL.; scrīpstis (= scrīpsistis): ENN. AP. NON.; inf. scrīpse (= scrīpsisse): LUC., AUS.
Zadetki iskanja
- scrīptor -ōris, m (scrībere)
1. pisar, prepisovalec, sestavljalec spisov (pisanj), tajnik, skríptor: HIER. idr., ex eius scriptore et lectore suspicari CI., advocatis scriptoribus pleraque tradidit T., scriptor librarius H. prepisovalec knjig.
2. pisatelj, pisec, poročevalec, zgodovinopisec, zgodovinar, pripovedovalec, pripovednik; abs.: CORN., Q., GELL. idr., vetustissimus ille scriptor Lysias CI., scriptores et Graeci et Latini CI., in tanta scriptorum turba L. ali scriptorum magna ingenia S. zgodovinopiscev; z gen.: HIER., LACT., CAEL. idr., meae proscriptionis Clodius se scriptorem esse dixi CI., scriptor artis, bonarum artium CI., scriptor rerum L. ali historiae GELL. ali historiarum PLIN., Q., IUV. zgodovinopisec, quam multos scriptores rerum suarum magnus ille Alexander secum habuisse dicitur CI. poročevalcev o svojih dejanjih, prosarum scriptores PRISC. prozaiki (naspr. poëtae); occ. pesnik: PH. idr., scriptorum chorus amat nemus H., satyrorum scriptor H., Troiani belli scriptor (= Homerus) H., Troici belli scriptor AUS., scriptor carminum, iamborum, veteris tragoediae Q., tragoediarum Q., PLIN., IUST., veteris comoediae Q., mediae comoediae AP., elegiarum, satirici carminis LACT., divinorum hymnorum LACT. pevec psalmov, psalmist, psalmopevec.
3. kot publicistični t. t. sestavitelj, sestavljalec, tvorec: legis, legum CI.; v stiku tudi brez tega gen.: CI., scriptor testamenti SUET.; v istem pomenu tudi samo scriptor: Q. - scrupolo m
1. pomislek, dvom; skrupul; ekst. obzir, obzirnost:
scrupolo di coscienza pomislek vesti
avere, farsi scrupolo di qcs. podvomiti o čem, imeti pomisleke o čem
lasciare da parte gli scrupoli ne se meniti za pomisleke
persona senza scrupoli neskrupuloznež, nemarnež, brezvestnež
2. vestnost, natančnost:
lavoro fatto con scrupolo vestno opravljeno delo
essere onesto fino allo scrupolo biti skrajno pošten - scrūtārius 3 (scrūta) k stari šari (krami, ropotiji, kložnji, starini) sodeč ali staro šaro (kramo, ropotijo, kložnjo, starino) zadevajoč, stare šare (krame, ropotije, kložnje, starine) se tičoč. Od tod subst.
1. scrūtārius -iī, m starinar, kramar, ropotarnar, kložnjar: quidni et scruta quidem ut vendat scrutarius laudat, praefractam strigilim, soleam inprobus dimidiatam LUC. AP. GELL.
2. scrūtāria -ae, f (sc. ars) starínarstvo, kramarstvo, ropotarništvo, kložnjarstvo: scrutariam facere AP. ukvarjati se s starinarstvom, starinariti (metaf. o tatovih, ki kradejo le malovredne stvari). - scrūtor -ārī -ātus sum (gl. scrūpus in prim. lat. scrūta, stvnem. scrōten rezati = nem. schroten, stvnem. scrot rez = nem. Schrot, stvnem. scrutōn razisk(ov)ati)
1. raziskáti (raziskávati, raziskováti) , preiskáti (preiskováti, preiskávati), preglédati (pregledováti, pregledávati), pretakníti, pretákniti (pretíkati), (pre)brskati, prebŕskati (prebrskávati): LUCR., LUCAN., SEN. TR., PETR., SUET., PLIN., AMM. idr., domos, naves, arculas muliebres, Alpes CI., loca abdita S., occulta saltuum T., mare T. (o ribičih), venantium latibula CU., ignem gladio H.; pesn.: imas animae mucrone corusco scrutatus latebrus STAT. zabodši ... meč globoko v prsi; z osebnim obj.: non excutio te, si quid forte ferri habuisti, non scrutor (sc. te) CI., ipso autem colloquii die utrique, locum qui explorarent atque ipsos scrutarentur, mittunt N., dum semianimem scrutatur T. preiskujoč ... pleni (ropa).
2. metaf.
a) preisk(ov)áti (preiskávati) = poizvédeti (poizvedováti), prevériti (prevérjati), razisk(ov)áti, preučíti (preučeváti), prevériti (prevérjati), skušati odkriti, poskusiti odkriti: reconditas litteras CI., omnes sordes CI. EP., scrutari locus, ex quibus argumenta eruamus CI., libros augurum CI., exoletos auctores Q., secretis sermonibus animos ceterorum T., alacritatem tristitiamque coëuntium T.
b) (po)iskati, ugotovíti (ugotávljati), odkrí(va)ti, izsledíti (izsledováti), zasledíti (zasledováti), (po)izvédeti, poizvédeti (poizvedováti), (po)zanimati se: CL. idr., venas inter saxa PLIN., dominorum abdita T., arcanum H., mentes deûm in illis (sc. fibris) O., causas PLIN. IUN., sua Caesarisque fata T., finem principis per Chaldaeos T.; z odvisnim vprašanjem: scrutantes, quid occuleret CU., scrutans, num irā deorum ad tantum nefas actus esset CU. razmišljajoč. – Od tod adj. pt. pr. scrūtāns -antis (toda le v superl.) natančen, temeljit pri čem: militaris rei ordinum scrutantissimus AMM. Adv. scrūtanter natančno, temeljito: scrutanter discutere AMBR. - scuro1
A) agg.
1. temen:
notte scura temna noč
abito scuro temna obleka
pelle scura temna polt
2. temen (barvni odtenek):
verde, rosso scuro temnozelen, temnordeč
3. pren. mračen, mrk:
scuro in volto mračnega obraza
4. pren. nerazumljiv
5. žalosten, mučen
6. pren. knjižno neznan
7. jezik zadnji vokal
B) avv. pren. knjižno nerazumljivo, nedoumljivo:
parlare scuro govoriti nerazumljivo
C) m
1. tema, mrak:
essere allo scuro di qcs. pren. česa ne vedeti, biti o čem neobveščen
2. temna barva
3. umet. osenčeni del (podobe) - scurra -ae, m (izposojenka iz etr.)
1. postopač, pohajkovalec, pohajač, brezdelnež, gizdalin, zafrkant, zafrknjenec, galanten gospodič, lahkoživec, domišljavec, dobroživec, uživač: CORN. idr., tu urbanus vero scurra PL., scurrarum locupletium libidines CI.
2. veseljak, šaljivec, smešničar, smešnež, burkež, pavliha, norcepàs, uganjalec norčij, glumač, laskač, laskalec, prilizovalec, zajedalec (zajedavec) (poseb. o zajedavcih pri pojedinah bogatinov): AFR. AP. NON., PL., PH., SEN. RH., PLIN. IUN., IUV. idr., maledictum ... ex scurrarum aliquo convicio CI., Zeno Socratem scurram (pavliha) Atticum fuisse dicebat CI., infido scurrae distabit amicus H. od ... zajedavca; tako tudi: vagus scurra, non qui certum praesaepe teneret H.; preg.: de scurra multo facilius dives quam pater familias fieri potest CI. iz veseljaka.
3. (v času cesarjev) telesni stražar (stražnik), gardist: scurra barbarus LAMP.; v pl.: LAMP. - scutulātus 3 (scutula I.) rombast, rombaste oblike, na rombaste ploščice razdeljen, mrežnat, križen, križevàt, kockast, karirast, karirasto pisan (o tkanini, obleki), mrežast: rete (pajkova), lana textus PLIN., pavimentum PLIN. z rombastimi ploščicami obložen, kockast, color (sc. equi) ISID. barva jabolčastega sivca, beloliščeva barva. Subst. scutulāta -ōrum, n. (sc. vestimenta) karirasto pisana oblačila: VULG., COD. TH., caeruleā indutus scutulatā IUV.
- scūtum -ī, n (iz *squetom; prim. obscūrus)
1. podolgovat štirioglat ščit rimskih težkooboroženih pešcev, narejen iz lahkega lesa, prevlečen s platnom in z usnjem ter okovan z železom, je imel na sredi železno grbo ali vzboklino (umbō); širok 0,75 m in dolg 1,33 m je bil dovolj velik, da je zaslanjal celega moža: AUCT. B. ALX., S. FR., PLIN. idr., scutum pedestre L., (sc. secundae classi) arma imperata scutum proclipeo ... L., scutis protecti corpore longis V., scutum abicere, reicere, impulsus scutorum CI.; meton. = scūtātus dolgoščitnik: oppidum ordine circumdatum trino scutorum AMM.
2. sinekdoha ščit nasploh: FRONT. idr., scuta equestria L., QUADR. AP. GELL., hunc scutis protegunt hostes C., scutum reliquisse praecipuum flagitium T.
3. metaf. ščit = zaščita, varstvo, zaslon, zaslomba, okrilje, obramba, zaščita: ne quod tamen scutum dare in iudicio viderentur iis quos propter haec arma in iudicium vocavissent CI., scuto vobis magis quam gladio opus est L., ut imperii scutum vocaretur FL. (o Fabiju Kunktatorju). – Soobl. scūtus -ī, m: TURPILIUS AP. NON. - se (nedoločno) oneself (oneself)
urezati se to cut oneself (oneself)
urezal sem se I cut myself
rešil se je he saved himself
pes se je ranil the dog hurt itself
imata se rada they love each other
imajo se radi they love one another
ne ve se, kdaj bodo prišli one does not know (ali you don't know, people don't know, it is not known) when they will come
misli se... it is understood; it is thought, people think
govori se people say, it is rumoured
o tem se govori po mestu it is the talk of the town - se1
A) cong.
1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa
2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš
3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti
4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti
5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem
B) m invar.
1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj
2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen) - sea-level [sí:levl] samostalnik
morska gladina; morska višina
corrected to sea-level preračunan(o) na morsko višino - search2 [sə:č] prehodni glagol
iskati; preiskovati, preiskati, vizitirati, pregledati, napraviti preiskavo (česa); sondirati (rano)
figurativno preizkušati, dati na preizkušnjo
vojska zasipati z artilerijskimi izstrelki vsa zaklonišča in rove
figurativno prežeti, prodreti v (o vetru, vlagi)
searched for weapons preiskan (vizitiran) za event. orožje
search me! ameriško, pogovorno, figurativno ne vem, nimam pojma!
neprehodni glagol
iskati (for s.th. kaj)
izpraševati, pozvedeti, povprašati, informirati se (into o, gledé) - seat2 [si:t] prehodni glagol
dati (odkazati, posaditi na, nuditi) sedež (komu); namestiti, popraviti sedež; opremiti s sedeži; popraviti (zakrpati) sedalo pri stolu, zadajšnji del hlač; namestiti na podnožje, na stojalo; montirati (stroj); izvoliti v parlament, posaditi na prestol, ustoličiti; (pasivno) sedeti, imeti (svoj) sedež
(refleksivno, arhaično) naseliti se
seated in the armchair sedeč v naslanjaču
a deeply seated error globoko ukoreninjena zmota
be seat ed! izvolite sesti!
I seated myself on... sedel sem na...
the hall was seated v dvorano so postavili stole
to be seated for 500 persons imeti 500 sedežev (o dvorani)
this hall can seat 3000 people v tej dvorani je sedežev za 3000 oseb
to seat a candidate izvoliti kandidata v parlament
the car will seat six comfortably v avtu lahko udobno sedi šest oseb
to new-seat a chair napraviti novo sedalo stolu, podplesti s slamo stol - seated [sí:tid] pridevnik
sedeč; (kraj) ležeč; opremljen s sedežem (sedeži)
to be seated sedeti; ležati (o kraju)
soft-seated mehko oblazinjen
two-seated dvosedežen - seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen - sêbi
priti k sêbi to come to oneself
ko sem prišel k sêbi when I came to (myself)
imam le malo denarja pri sêbi I have only a little money on me
samo o sêbi govoriti to egotize
priti spet k sêbi to recover oneself, to come round
spraviti koga k sêbi to bring someone round - sē-cēdō -ere -cēssī -cēssum (sē in cēdere) iti stran, oditi (odhajati), odstraniti (odstranjevati) se, oddaljiti (oddaljevati) se, umakniti (umikati) se: PL., PR., LUCR., Q., PLIN. IUN. idr., secedant improbi CI., secedit humumque effodit O., de suo coetu O., a nostro corpore O., in abditam partem aedium S., ad deliberandum L., ad optimos viros SEN. PH., illuc e comitatu suo SUET.; v pf. včasih = biti oddaljen: tantum secessit ab imis terra O., villa XVII milia passuum ab urbe secessit PLIN. IUN.; occ. (o politični ločitvi) ločiti (ločevati) se, odcepiti (odcepljati) se, izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se: SEN. PH., PLIN., SUET., FL. idr., plebes ... armata a patribus secessit S., in sacrum montem secessisse L., illi, qui in sacrum montem secesserunt L.; pren.: nec prius a fesso secedent corpore sensus CAT. ne bodo odpovedali telesu, secedere et alia parte considere SEN. PH. odstopiti od svoje misli, spremeniti svojo misel, in te ipse secede SEN. PH. umakni se sam vase, secedere ad stilum Q. lotiti se pisanja, secedere ad Christum LACT. spozna(va)ti Kristusa.
- secespita -ae, f (secāre) darilni (darovalni, klavni, žrtveni) nož za klanje ali rezanje žrtev: ANTISTIUS LABEO AP. FEST., P. F., SERV., et inter pontifices sacrificanti simul pro secespita plumbeum cultrum subiciendum curavit SUET., [s]ecespitam esse Antisti[us Labeo ait cultrum] ferreum, oblongum, mani[brio eburneo rotund]o, solido, vincto ad ca[pulum argento auroque,] fixum clavis aeneis, ae[re Cyprio, quo flami]nes, flaminicae, virgi[nes pontificesque ad sa]crificia utuntur FEST.
- seciranje samostalnik
1. medicina (o truplu) ▸ boncolásseciranje trupla ▸ holttest boncolásaseciranje človeškega telesa ▸ emberi test boncolása
2. (podrobna analiza) ▸ boncolgatásnatančno seciranje ▸ pontos boncolgatásLotili se bodo seciranja ljubezenskih in spolnih elementov v zgodovini slovenskega filma. ▸ A szlovén filmtörténetben megjelenő szerelmi és nemi elemek boncolgatásával foglalkoznak majd.
Koliko se vas dotaknejo kritiki z upravičenimi ali neupravičenimi seciranji? ▸ Mennyire érintik meg a kritikusok a megalapozott vagy megalapozatlan boncolgatásaikkal?