Franja

νέος 3, ion. ep. fem. νέη [Et. iz νέϝος, lat. novus, slov. nov, nem. neu. – comp. νεώτερος, sup. νεώτατος, ep. poet. νέατος, ion. νείατος] 1. mlad(eniški), mladosten, v mladosti; mladoleten, nedorastel, neizkušen, neizveden, nepremišljen; subst. ὁ νέος mladenič, οἱ νέοι (νεώτεροι) mladina, mlado moštvo; τὸ νέον mladost, ἐκ, ἀπὸ νέου, ἐκ νέων iz mladega, od mladih nog (let). 2. a) nov, svež ἄλγος, σῖτος letošnje žito; b) nezaslišan, nepričakovan, nenavaden, grozen, strašen, θάλαμος novo sezidan, ἐδόκει τι νέον ἔσεσθαι zdelo se je, da bo prišlo do burnih nastopov, νεώτερον, τό, νεώτερα (πράγματα) novice, novotarstvo, prevrat, nesreča, zlo, νεωτέρων ἔργων ἐπιθυμητής εἰμι hrepenim po prevratu, νεώτερα βουλεύω περί τινος snujem, namerjam kaj slabega zoper koga; τί νεώτερον γέγονεν; kaj se je neki novega (hudega) zgodilo? νεώτερόν τι ποιῶ res novas molior, νεώτερα ἔπρησσε πρήγματα snoval je nekaj posebnega, napravljal je nemir. 3. adv. νέον, τὸ νέον a) iznova, vnovič (ion. ἐκ νέης); b) pravkar, nedavno, pred kratkim, νεώτατα zadnji čas, nedavno.

νοέω [fut. νοήσω itd.; ion. aor. act. ἔνωσα, pf. νένωκα, pass. νένωμαι] 1. act. a) zaznam, opazim, zapazim, spoznam, uvidim, vem; pogosto v zvezi z ἰδεῖν, ὀφθαλμοῖς, ἐν ὀφθαλμοῖς, s ὡς in zavisnim vprašanjem, tudi s pt. νοέω κακὸν ἐρχόμενον; b) α.) mislim, preudarjam, presojam, razmišljam, νόον νοέω gojim, snujem načrte, ἐπ' ἀμφότερα, ἐν φρεσί, κατὰ φρένα καὶ κατὰ θυμόν; pt. νοῶν, νοήσας pameten, razumen, preudaren; β.) menim, mislim, sem mnenja ἄλλα, ὀρθά mislim prav, sem pravega prepričanja; τόδε νοῶ κράτιστον to smatram za najboljše; γ.) izmislim, pripravljam ἄλλα, νόστον τινί; z inf.: mislim na kaj, nameravam, namenjen sem, κακά τινι želim komu kaj hudega, οὐ νοέω ne mislim na kaj, opuščam misel na kaj; c) o besedah: značim, pomenim. 2. med. a) preudarjam, premišljam pri sebi; b) sklenem.

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.

νουθετέω (νοῦς, τίθημι) 1. opominjam, govorim komu na srce, živo priporočam komu kaj, prigovarjam, poučujem; ἐπῳδαῖς tolažim, mirim. 2. svarim, karam, kaznujem.

ξῡ́ω [Et. idevr. qs-eu, lat. novācula iz qsnowā-, sor. ξαίνω] stružem, gladim, drgnem, snažim; gladko ostrižem (platno); med. gladim si kaj παλτόν.

ὅ-γε, ἥ-γε, τό-γε ep. ion. ta-le, τῇ-γε tod-le, tja(kaj), τόγε ravno zaradi tega.

ὀγκόω napenjam, napihujem; pass. napihujem se, postajam (sem) prevzeten, ἐπί τινι na kaj.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

οἰκειόω, ion. οἰκηιόω (οἰκεῖος) 1. act. in pass. prilastim, prisvojim si kaj, pridobivam kaj, napravljam koga za prijatelja; pass. sprijaznim se s kom, postanem komu prijatelj. 2. med. a) prisvajam, pridobivam si kaj, obračam kaj v svojo korist (svoj prid), zahtevam zase; b) pridobim (si) koga na svojo stran.

οἰκείωσις, εως, ἡ prilastitev, prisvojitev, οἰκείωσιν ποιοῦμαί τινος prisvajam si kaj.

οἰκοδομέω (οἰκο-δόμος) [fut. οἰκοδομήσω, ion. brez augm.] 1. act. zidam, postavljam (hišo), sezidam, utrjujem; pren. zidam na kaj ἐπί τι, vzpodbujam, vzbujam; pospešujem NT; pass. napredujem, rastem (v veri, pobožnosti) NT. 2. med. sezidam si, dam si sezidati (hišo).

οἰκονομία, ἡ (οἰκο-νόμος) 1. a) gospodarstvo, gospodinjstvo, oskrbništvo NT; b) uprava, uradovanje, oskrbovanje. 2. uredba, red, postava. 3. zveličavna naredba (milosti božje), zveličavni red, τίς ἡ οἰκονομία τοῦ μυστηρίου kaj pomeni skrivnost? NT.

οἰνοχοέω, οἰνοχοεύω ep. [impf. ᾠνοχύόυν, ep. οἰνοχόουν in ἐῳνοχόει, pt. οἰνοχοεῦντες] natakam, nalivam vino, opravljam službo točaja; pren. postrežem s čim, dajem komu kaj ἄκρατον ἐλευθερίαν.

οἷος 3 (gl. ὅς) kakšen, kakov, kakršen; pogosto se sloveni s: kakor οἷος δ' Ἄρης πόλεμόνδε μέτεισιν, lat. qualis; stoji 1. v relativnih stavkih in se nanaša na korelativa τοῖος, τοιοῦτος, τοιόσδε, ἀοιδοῦ τοίου, οἷος ὅδ' ἐστίν kakršen je ta; οὐ γὰρ που τοίους ἴδον ἀνέρας, οἷον kakor; demonstrativ se tudi izpušča στιβαρώτερον οὐκ ὀλίγον περ ἢ (τοῖον) οἵῳ Φαίηκες ἐδίσκεον; οὐδὲν οἷον τὸ αὐτὸν ἐρωτᾶν nič ni tako dobro, kakor = najbolje je, ga vprašati. – včasih se asimilira z odvisnim sklonom, na katerega se nanaša: γνόντες τοῖς οἵοις ἡμῖν καὶ ὑμῖν χαλεπὴν εἶναι δημοκρατίαν da je ljudem kakor smo mi in vi, ljudem naše in vaše vrste; χαριζόμενος οἵῳ σοὶ ἀνδρί = ἀνδρὶ τοιούτῳ, οἷος σὺ εἶ; πρὸς ἄνδρας τολμηροὺς οἵους καὶ Ἄθηναίους = οἷοι καὶ Ἀθηναῖοί εἰσιν. 2. v zavisnih vprašanjih: οἶσθα, οἷος ἐκεῖνος ἀνήρ, ὁρᾶτε δὴ ἐν οἵῳ (v kakšnem nevarnem položaju) ἐσμέν, σκέψαι δὲ οἵῳ ὄντι μοι περὶ σὲ οἷος ὢν περὶ ἐμὲ ἔπειτά μοι μέμφῃ pomisli, kakšen sem jaz proti tebi in ti proti meni in mi vendar očitaš. 3. pri vzkliku: kakšen, kako velik (dober, neznaten, grozen itd.): οἷον ἔργον δέδρακας! οἷον ἔχεις ἐπίμαστον ἀλήτην! οἷον δή νυ θεοὺς βροτοὶ αἰτιόωνται! kaj vse pač očitajo ljudje bogovom! 4. kavzalno = ὅτι τοιοῦτος: ἐμακάριζον τὴν μητέρα, οἵων τέκνων ἐκύρησε ker (da) je imela takšne otroke; οἷ' ἀγορεύεις = ὅτι τοιαῦτα ἀγορεύεις, οἷά μ' ἔοργας = ὅτι τοιαῦτα; včasih stoji οἷος dvakrat: οἷ' ἔργα δράσας οἷα λαγχάνει κακά = da ga je po takšnih činih zadela takšna nesreča. 5. z inf. = ὥστε = da (ako stoji ali se lahko dostavi v prejšnjem stavku τοιοῦτος) takšen da, sposoben, zmožen: δοκεῖ μοι τὸ πολὺ τῶν ἀνθρώπων οἷον ἕπεσθαι; Σωκράτης τοιοῦτος ἦν, οἷος μηδενὶ ἄλλῳ πείθεσθαι ἢ τῷ λόγῳ; καλόν ἐστιν ἡ ἐπιστήμη καὶ οἷον ἄρχειν τῶν ἀνθρώπων; λέγειν οἷός τ' ἀνήρ. – οἷός τέ εἰμι (z inf.) morem, zmorem, mogoče mi je, sem sposoben, οἷόν τέ ἐστι ali οἷά τέ ἐστι mogoče je, dovoljeno je, sme se storiti, οἷόν τε ὄν dasi je bilo mogoče. 6. ojačuje superlativ: kar (= ὥς); ἀπέχθειαι οἷαι χαλεπώταται; ὄντος πάγου οἵου δεινοτάτου; ἀφόρητος οἷος κρυμός (= θαυμαστὸς ὅσος) čudovito hud mraz; ὡς οἷόν τε μάλιστα kar najbolj. 7. adverb. a) οἵως (redko): οἷος ὢν οἵως ἔχεις kak junak si in kakšna je tvoja usoda!; b) οἷον, οἷα kakor (da bi), takorekoč, kakor n. pr., kakor, ker pač (οἷον δή), οἷον ἀστέρα tako svetlo kakor zvezdni utrinek; s pt. = ἅτε (navaja stvarni vzrok) ker pač; pri števnikih: blizu, približno οἷον δέκα στάδιοι.

οἰωνίζομαι d. m. (brez augm.; οἰωνός) 1. opazujem ptičji let ali glas. 2. prorokujem iz ptičjega letanja, slutim, smatram kaj za (usodno) znamenje.

οἰωνός, ὁ [Et. iz ὀϝj-ων-ός, lat. avis] 1. velik ptič, ptica roparica (orel, jastreb). 2. ptica, po katere letu in glasu so stari tolmačili voljo bogov. 3. (pomembno) znamenje, dobro ali slabo znamenje, ἐν οἰωνῷ τοῦ μέλλοντος τίθεμαί τι vzamem (smatram) kaj za znamenje bodočnosti, εἷς οἰωνὸς ἄριστος, ἀμύνεσθαι περὶ πάτρης eno znamenje je najboljše: boriti se za domovino.

ὀλίγ-ωρος 2 (ὤρα) prezirajoč, malomaren, brezobziren; adv. ὀλιγώρως ἔχω malo cenim kaj, sem malomaren, zanemarjam.

ὁμῑλέω (ὅμιλος) 1. sem (hodim) s kom, družim se s kom τινί, (σύν) τινι spolno občujem (pečam se) s kom, prijateljsko občujem, διὰ γραμμάτων pismeno občujem, πρός τινα ἀπὸ τοῦ ἴσου občujem s kom kot enakim (enakopravnim). 2. mešam se (stopim) med druge, nahajam se, bivam med Τρώεσσι, ἐνὶ πρώτοισιν, παρὰ παύροισιν, χώρῃ prihajam kam, potujem po zemlji, mudim se kje Φρυγίῃ. 3. sestajam se, zbiram se, περὶ νεκρόν okrog umrlega; v sovražnem zmislu: trčim ob koga, udarim (spopadem) se s kom τινί in abs. 4. pogajam (dogovarjam) se s kom, zabavam se, dosežem (napravim) z občevanjem ταῦτα ἡ ἐμὴ νεότης ὡμίλησε. 5. bavim, ukvarjam se s čim πολέμῳ, imam opraviti s čim, poznam kaj τινί. 6. ἐκτὸς ὁμιλεῖ stopil je iz prirojenih misli = tava po zamotanih potih; οὐ στεφάνων νεῖμεν ἐμοὶ τέρψιν ὁμιλεῖν ni mi dovolil, da bi se veselil vencev.

ὄμνῡμι, ὀμνύω [fut. ὀμοῦμαι, aor. ὤμοσα, pf. ὀμώμοκα, plpf. ὠμωμόκειν, pass. pf. ὀμώμοσμαι, aor. ὠμό(σ)θην, fut. ὀμοσθήσομαι; ep. pr. imp. 2 sg. ὄμνυθι, aor. ὤμοσσα, ὄμοσ(σ)α] 1. a) prisegam, trdim ali obetam kaj pod prisego, ὅρκον βουλευτικόν zaprisežejo me, ἐπίορκον krivo prisegam; b) kličem koga s prisego za pričo, prisegam pri kom θεούς, NT κατά τινος, ἔν τινι. 2. rotim se, prisegam na kaj, potrjujem kaj s prisego σπονδάς.

ὀμόργνῡμι ep. (gl. ἀμέργω) [fut. ὀμόρξω, aor. ὤμορξα, ep. ὄμορξα, med. ὀμόρξατο] 1. act. orišem, otiram, τί τινος kaj s česa. 2. med. brišem si, otiram si, τί τινος kaj s česa.