Franja

comfort² [kʌ́mfət] samostalnik
udobnost; tolažba; okrepilo, poživilo; oddih; lagodnost

cold comfort slaba tolažba
pogovorno comfort room, public comfort, ameriško comfort station javno stranišče
to take comfort potolažiti se
creature comfort(s) razkošje, naslada
to derive comfort from tolažiti se s čim

cōmis -e, adv. cōmiter dobre volje, dobrovoljen, dobrosrčen, prijazen, priljuden, vljuden, dobrohoten, ustrežljiv (naspr. asper, severus): o osebah in njihovem mišljenju: „comes“ benigni, faciles, suaves homines esse dicuntur Ci., c. dominus Ci., fuerit Lucilius … comis et urbanus H., conviva c. H., c. anus O., (Iulia Augusta) comis ultra, quam antiquis feminis probatum T., Pylius orator eloquio comis Ap., quis vero C. Laelio comior? Ci., senex comissimus Ap., animus c. Ter., ingenium c. N.; z dat.: dum illis comis est Pl., ut erat comis bonis T.; s praep.: c. erga Lysandrum Ci., in uxorem H., quamvis comis in amicis tuendis fuerit Ci.; o stvareh: comes garrire libellos H. zabavne, comi hospitio accipi L., comibus est oculis alliciendus amor O., c. victus inter hospites T., comi sermone et congressu T., sermones comissimi Ap. Kot adv.: Pl., Ter., Varr., Plin., Q. idr., qui erranti comiter monstrat viam Enn. ap. Ci., cum senibus graviter, cum iuventute comiter vivere Ci., maritus c. invitat regios iuvenes L., c. administratā provinciā T.

comitātus -ūs, m (comitārī)

1. spremlj(ev)anje, spremljava, spremstvo: Q., T., ingressus est urbem quo comitatu vel potius agmine Ci., ex tanto comitatu virorum amplissimorum Ci., comitatu equitum XXX ad mare pervenire C.; pren. ujemanje, sočasnost: tanto virtutum comitatu (opus est) Ci., pruna hordearia appellata a comitatu frugis eius Plin. ker zori obenem s tem sadežem, utriusque causae c. Plin.; occ. pravica do spremlj(ev)anja, pravica spremljati kakega vladarja: Orthanes exornatus comitatu Alexandri Plin., deici congressu et comitatu T.

2. met.
a) spremstvo = spremništvo, spremljevalci: cum ducibus, non cum comitatu confligant Ci., gladiatores ex praetoris comitatu Ci., delicatus ancillarum puerorumque comitatus Ci., magno comitatu venire V.; pren. (o pticah) spremstvo, prevoj: (Phoenix advolat) multo volucrum comitatu T.
b) družba na potovanju, popotna družba, sopotniki: Allobrogum comitatus S. Alobrogi in vsa njihova popotna družba, magni comitatus, qui iter habent ad Caesarem, ad flumen constiterunt C., magnum comitatum circumvenire L. veliko karavano.
c) (kraljevsko, cesarsko) spremstvo, dvorjanstvo, dvor: comitatu fere regio Ci., c. imperatoris, principis T.

command² [kəmá:nd] samostalnik
ukaz, povelje, nalog, odredba; vlada, poveljstvo; obvladovanje; oblast; znanje; vrhovno poveljstvo

at s.o.'s command na razpolago komu
to be in command of obvladati, znati kaj
yours to command vam na razpolago
at command na razpolago; po ukazu
under command pod poveljstvom
command of language znanje jezika
to take command of prevzeti poveljstvo nad
second in command namestnik poveljnika

commeātus -ūs, m (commeāre)

1. prehajanje z mesta na mesto, prost odhod in prihod, prosto občevanje, promet: in eo conclavi ego perfodi parietem, quā commeatus clam esset hinc huc mulieri Pl., si viae publicae exemptus commeatus sit Ulp. (Dig.).

2. met.
a) dovolitev prostega občevanja = dopust, poseb. voj.: Corn., Hyg., Q., Plin. iun. idr., collegis in castra scribit, ne Verginio commeatum dent L., commeatum sumere L., in commeatum mittere L., liberi commeatus L. dopusti, ki se lahko dobijo, qui in commeatu Syracusis remansit Ci. ki je ostal na dopustu, sine commeatu Italiā excedere Suet.
b) prevoz, pošiljatev, „karavana“: Auct. b. Afr., Ap., duobus commeatibus exercitum reportare C., frequentia negotiatorum et commeatuum S., Londinium copiā negotiatorum et commeatuum celebre T. dovažanja blaga, promet.
c) dovoz živil, dobava živeža, živež, živila, preskrba, proviant: Suet., Front., Iust., c. abunde (erit) ali (parare) adfatim commeatum S., c. largus Cu., commeatus maritimi L. po morju, commeatūs accipere L., commeatum convehere, advehere, subvehere L., commeatum portare S., commeatus ab urbe in castra portare L., petere commeatum C., aliquem commeatu et privato et publico prohibebamur Ci., aliquem commeatu intercludere C. = alicui commeatum intercludere Pl. komu dovoz (živil) zapreti (preprečiti); pogosto (v naspr. s frumentum) druge vojne potrebščine: frumentum ac commeatus, res frumentaria commeatusque, supportare frumentum commeatumque ex Sequanis C.; šalj.: proficisci ad commeatum argentarium Pl. za dobičkom od denarnih poslov.
č) vojni pratež, tren: commeatum omnem … non ante transmisit, quam … Suet.
d) (po)potna vprega: commeatus per municipia … disponere Suet. ustanoviti prepregališča.

commemorātiō -ōnis, f (commemorāre)

1. spominjanje, spomin: istaec commemoratio quasi exprobratiost inmemori benefici Ter., gemitus est factus commemoratione Ci.; s subjektnim gen.: posteritatis Ci. ep. pri potomstvu; z objektnim gen.: hominum, officiorum, nominis nostri Ci., paterni hospitii L.

2. omemba, omenitev, navajanje: qui … non in oblivione iacuisset, sed in adsidua commemoratione omnibus omnium flagitiorum fuisset Ci. čigar vsa sramotna dejanja so vsi venomer omenjali; z objektnim gen.: mei nominis, antiquitatis Ci., Autronii commemoratio memoriam Sullae rettulisset Ci., rei gestae c. Q., liberalium artium c. T.

commencer [kɔmɑ̃se] verbe transitif začeti, začenjati; stati na začetku; načeti (kruh); nastopiti (potovanje); verbe intransitif začeti se

commencer un débat začeti debato
j'ai dit en commençant v začetku sem rekel
commencer à (de) parler začeti govoriti
je commence à en avoir assez počasi mi je tega dovolj
cela commence mal to se slabo začenja
commencer par écrire začeti s pisanjem, najprej pisati
commence par apprendre ta leçon, tu feras ton devoir après najprej se nauči lekcijo, nato boš naredil nalogo

commendātiō -ōnis, f (commendāre)

1. priporočanje, priporočitev: si quid momenti habet commendatio mea Ci., egere commendatione Ci. ep.; s subjektnim gen.: c. nostra ceterorumque amicorum Ci. ep.; pren.: obrepsisti ad honores commendatione fumosarum imaginum Ci. priporočèn po zakajenih podobah prednikov, dulcissima c. naturae Ci.; z objektnim gen.: commendationem ineuntis aetatis ab scelere duxit Ci., c. sui Ci.; z ad: c. ad Macedonum gentem L.

2. priporočilo, priporoček = kar koga priporoča, vrednost, milina idr.: tanta erat commendatio oris atque orationis, ut … N., c. ingenii Ci., morum Q. značajnost.

commendation [kəmendéišən] samostalnik
priporočilo; zaupanje; pohvala

arhaično commendation(s) pozdrav prijatelju

commentō -āre -āvī (intens. glag. comminīscī), redka obl. = commentor -ārī: Ap., Paul. Nol., Prisc. — Pt. pf. commentātus 3 (s pass. pomenom) spada h glag. commentor -ārī.

commentor -ārī -ātus sum (intens. glag. comminīscī)

1. natanko (dobro, prav, kakor je treba) premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), proučiti (proučevati): Varr. ap. Non., Q., ut cito commentatus est Pl. kakor hitro se je domislil (laži); z acc.: multos menses nihil aliud Ci., futuras secum miserias Ci.; z de: consules … multos menses de populi Romani libertate commentati atque meditati Ci.

2. occ.
a) v mislih (za)snovati, proučiti (proučevati): cum in hortos D. Bruti auguris commentandi causā venissemus Ci.; poseb. stalni izraz o govornikovi pripravi in vaji: cum in villa Metelli complures dies commentatus esset Ci., orationem in reum c. Ci. učiti se, crebro digitorum labiorumque motu commentari Q. poskušati; od tod pt. pf. commentātus 3 s pass. pomenom: sua et commentata et scripta Ci. ustni in pismeni pripravljalni nauki.
b) pismeno ali ustno kaj (za)snovati, zastaviti (zastavljati), načrtovati, (na)pisati: alter commentatur mimos Ci., c. quae audierat Gell., de militari disciplina c. Plin. svoje misli zapisati.
c) kaj razlagati, pojasnjevati, „komentirati“: Achillem Aristarchi Pl., carmina Suet.

commeō -āre -āvī -ātum shajati se, stekati se, odhajati in prihajati, potovati, (sem ter tja) hoditi, iti svojo pot, zahajati,

1. o bitjih
a) (o ljudeh): Pl., Ter., Plin. iun. idr., insula Delos, quo omnes undique cum mercibus atque oneribus commeabant Ci. kamor so prihajali, ad eos mercatores commeant C., illa via, quā omnes commeabant N., legatos commeare ultro citroque L., inter Veios Romamque nuntios commeare L., c. per hunc pontem ultro citroque Suet., c. invicem T.; v pass. brezos.: ut eā (viā) publice iretur, commearetur Ulp. (Dig.).
b) (o živalih): Varr., Iust., thynnis non commeantibus Plin., per maria terrasque c. Plin. (o pticah selivkah), in alienos fines non c. Plin. (o jelenih).
c) pren. (o poosebljenih abstr. pojmih): cuius in hortos … libidines omnium commearent Ci.

2. o stvareh
a) (o ladjah in vozovih) (do)pluti, križariti po morju, voziti (se): Suet., navis, quae ad ea furta, quae reliquisses, commearet Ci. ki bi dospela do … , quadrigae inter se concurrentes sine periculo commeare dicuntur Cu. da se morejo druga ob drugi mimo voziti, libero mari c. Cu.
b) (o bojnih napravah): nam illaec catapultae ad me crebro commeant Pl.
c) (o vodovodu): per quorum praedia ductus (aquae) commeat Cod. Th. teče.
č) (o svetovih, nebesnih telesih) premikati se, gibati se: sursum deorsum Ci., ultro citroque Plin.; pren.: animum esse per naturam rerum omnem intentum et commeantem Ci.
d) (o rastlinah): in alienas terras non c. Plin. ne dati se presaditi.
e) (o pismih in dogovorih) prihajati: crebro illius litterae ab aliis ad nos commeant Ci. ep., posse eodem Flacco internuntio sermones commeare T. s posredovanjem … se morejo dogovori sem ter tja nositi.
f) (o dihanju, glasu) prihajati in izhajati (odhajati): eadem (anima) commeabat recens assidue Plin., hanc (gulam) per vices operit, cum spiritus tantum ac vox commeat Plin., per alteram autem fistulam … spiritum a summo ore in pulmonem … commeare Gell.
g) (o duši) preseliti (preseljevati) se: animas de corporibus in aliorum animalium corpora commeare Lact., animas in alia nova corpora saepius commeare Min.

commerce [kɔmɛrs] masculin trgovina (tudi lokal), trgovanje; posel, kupčija; prodajalna; trgovski poklic ali stan; figuré promet; občevanje, spolno občevanje

commerce adultère (juridique) zakonolom, prešuštvo
commerce ambulant krošnjarjenje
commerce de change trgovina z menicami
commerce du change, des changes, des devises devizna trgovina
commerce de commission komisijska trgovina
commerce de contrebande, interlope tihotapstvo, črna trgovina
commerce de détail, petit commerce trgovina na drobno
commerce d'échange, de troc menjalna trgovina
commerce d'exportation, d'importation izvozna, uvozna trgovina
commerce extérieur, intérieur zunanja, notranja trgovina
commerce de gros, gros commerce, commerce en gros trgovina na debelo
commerce des idées izmenjavanje misli
commerce illicite črna trgovina, črna borza
commerce intermédiaire posredovalna trgovina
commerce international, mondial (universel), transitoire mednarodna, svetovna, tranzitna trgovina
commerce par substitution d'intermédiaires verižna trgovina
commerce de lettres dopisovanje
commerce maritime, d'outremer pomorska, čezmorska trgovina
chambre féminin de commerce trgovinska zbornica
code masculin de commerce trgovinski zakonik
école féminin de commerce trgovska šola
effets masculin pluriel de commerce vrednostni papirji
employé, e masculin, féminin de commerce trgovski(a) nameščenec, -nka
maison féminin de commerce tvrdka, trgovska hiša
marine féminin de commerce trgovska mornarica
navire masculin de commerce trgovska ladja
le petit commerce mala trgovina, mali trgovci
port masculin de commerce trgovsko pristanišče
société féminin de commerce trgovska družba
traité masculin de commerce trgovinska pogodba
tribunal masculin de commerce trgovinsko sodišče
voyageur masculin de commerce trgovski potnik
de commerce sûr zanesljiv (oseba)
avoir la bosse du commerce (familier) biti rojen trgovec
avoir commerce avec quelqu'un imeti s kom nedovoljeno razmerje
avoir un commerce d'amitié avec quelqu'un prijateljsko s kom občevati, biti s kom v prijateljskih odnosih
être dans le commerce biti zaposlen v trgovini, ukvarjati se s trgovino
cet article n'est pas encore, ne se trouve plus dans le commerce ta artikel se še ne prodaja, ni več v prodaji
être d'un commerce agréable (difficile) biti (ne)priljuden, (ne)prijetnega občevanja
faire du commerce trgovati, biti trgovec
faire le commerce de trgovati z
faire commerce de quelque chose kupčevati s čim
fuir le commerce des hommes bežati pred ljudmi
se mettre dans le commerce postati trgovec
ouvrir un commerce odpreti trgovino
rompre tout commerce avec quelqu'un prekiniti vsako občevanje s kom
il tient un commerce près du pont (on) ima trgovino (lokal) pri mostu

commerciare v. intr. (pres. commērcio)
commerciare in qcs. trgovati s čim

commērcio m (pl. -ci)

1. trgovina, trgovanje:
commercio d'importazione, d'esportazione uvozna, izvozna trgovina
darsi al commercio začeti trgovati, ukvarjati se s trgovino
essere in commercio, fuori commercio biti v prodaji, ne biti v prodaji
commercio all'ingrosso, al minuto trgovina na debelo, na drobno
fare commercio del proprio corpo svoje telo prodajati, prostituirati se

2. ekst. knjižno odnos, zveza:
commercio epistolare dopisovanje, korespondenca
commercio carnale spolno občevanje

commercium -iī, n (commercārī)

1. kupčija, trgovina, promet: Plin., Plin. iun., Fl., Icti., mare magnum et ignara lingua commercio prohibebant S., commercio aliquem prohibere L., Thraces commercio faciles L.; z gen. (s čim): Sen. ph., Plin., annonae c. L. epit. kupčija z žitom, postquam vitiorum commercium vulgavere Cu. trgovino z razkošnim blagom, pecuniae commercium Iust. denarna potreba; pesn.: belli commercia V., T. = izmenjava in odkup ujetnikov.

2. met.
a) pravica do kupčevanja, trgovska pravica, prometna pravica: Icti., arabat is agrum conductum, nam commercium in eo agro nemini est Ci., iis commercium istarum rerum (signorum et tabularum) cum Graecis non fuit Ci. niso imeli pravice kupovati, salis commercium dedit L. dovolil je uvoz soli, denorum equorum c. L. pravica, (po) deset konj kupiti, neque conubium neque commercium … inter se cuiquam extra fines regionis suae esse L.
b) dovoz živil, zaloga živeža (poseb. med vojno), živila, živež: commercio laborare Front.; v pl.: commercia militaria Plin., in bellis semper commerciorum curam habere Plin.
c) tržno mesto, tržišče: commercia ea et litora peragravit Plin., per Assyriae trahitur commercia ripae Cl.

3. pren.
a) občevanje, izmenjava(nje), skupnost, zveza: Pl., Fl., voluptas nullum habet cum virtute commercium Ci.; z gen. personae: c. plebis L. s preprostim ljudstvom, aliarum gentium Cu., sunt nobis commercia caeli O. občujemo z nebeščani, commercio hominum frui vetuit Suet.; z gen. rei: Vell., Val. Max., Sil., exercent illi sociae commercia linguae O., sermonum c. facere L., non commercio linguae nobiscum cohaerere Cu., c. sermonis Plin., loquendi et audiendi T.
b) occ. α) spolno občevanje: cum ea mihi fuit commercium Pl., commercium mutui stupri Suet. β) tajni sporazum, skrivno občevanje: Cod. Th.

commētō -āre -āvī (—) (frequ. glag. commeāre)

I. pogosto prihajati in odhajati, obiskovati koga, zahajati kam ali h komu, navadno napotiti se kam: quo commetas? Afr. ap. Non., ad lupam commetant lupi Nov. ap. Non., c. ad mulierculam Ter.; z notranjim obj.: meus scruposam victus commetat viam Pl. —

II. premeriti; šalj.: nimis bene ora commetavi Pl. njihove obraze sem le predobro premeril (s pestmi) = sem … s pestmi obdelal.

commettre* [kɔmɛtr] verbe transitif napraviti, narediti, storiti; zagrešiti, zakriviti; (s)plesti (vrv); vieilli na kocko postaviti, kompromitirati, izpostaviti (sumničenju), osramotiti, spraviti v zadrego; vieilli poveriti, zaupati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); juridique imenovati, postaviti (quelqu'un à quelque chose koga za kaj)

se commettre (vieilli) kompromitirati se, osramotiti se, spečati se (avec quelqu'un s kom); zaupati se (à quelqu'un komu); izpostaviti se (à quelque chose čemu)
commettre une erreur de calcul uračunati se, ušteti se
commettre un délit, un péché, une erreur napraviti prestopek, greh, napako
commettre une trahison zakriviti izdajo
commettre un attentat, un crime, un meurtre izvesti atentat, zakriviti zločin, umor
commettre sa réputation kompromitirati svoj ugled
se commettre avec des gens méprisables kompromitirati se, osramotiti se s preziranja vrednimi ljudmi
il se commet bien des atrocités pendant les guerres v vojnah se zagreši, izvrši mnogo grczot

comminatoire [-twar] adjectif grozilen, pretilen

lettre féminin comminatoire grozilno pismo
peine féminin comminatoire grožnja s kaznijo

comminīscor -scī -mentus sum (prim. meminī, mēns)

1. priklicati si kaj v spomin, spomniti (spominjati) se česa, domisliti se: age, comminiscere ergo Pl., iam commentu's? Pl.

2. izmisliti (izmišljati) si kaj, izumiti (izumljati), iznajti: Mel., Epicurus monogrammos deos … commentus est Ci., c. vectigal L., Suet., litteras Suet.

3. (v slabem pomenu) kaj neresničnega izmisliti (izmišljati) si, namisliti (namišljati), zlagati se; abs.: confingere et c. Corn.; z acc.: Ter., Dig., mendacium Pl., quid comminiscar? Ci. ep., c. crimen ex re fortuita L., tantum scelus Q.; z odvisnim vprašanjem: Pl. Od tod pt. pf. s pass. pomenom commentus 3 izmišljen, namišljen, zlagan: gemitus ficti commentaque funera O., c. sacra O. na laži sloneča, fraus Icti. Od tod subst. commentum -ī, n izmišljotina,

1. izmislek, domislica, izum, iznajdba: Ter., Suet., Iust., opinionum commenta delet dies Ci., id vectigal … alterum commentum L., sine aliquo commento miraculi L. ne da bi se izmislilo kaj čudežnega.

2. occ.
a) namislek, naklep, nasnova, zvijača, prevara: novum et insigne c. Fl., commenta nefanda Iust., callidum c. Ulp. (Dig.)
b) kot govorna podoba domislica: Visellius ap. Q.

3. izmišljotina, laž: milia rumorum commenta O., commenta retexit O.