Franja

odjénjati (popustiti) ceder (pred ante) ; (nehati) cesar

niti za las ne odjenjati no retroceder una pulgada
odjenjati od cene rebajar el precio

odklon [ô] moški spol (-a …) die Abweichung; die Ablenkung, die Auslenkung; pri meritvah: der Abgleich; nihala: der Ausschlag
odklon svinčnice die Lotabweichung
magnetni odklon die [Mißweisung] Missweisung (karta magnetnih oklonov die [Mißweisungskarte] Missweisungskarte)
odklon v rdeči del spektra die Rotverschiebung
psihični odklon die Fehlhaltung
tehnika od pravega položaja: die Lageveränderung, stranski: die Schiefstellung; -abweichung (desni Rechtsabweichung, kakovostni Qualitätsabweichung, levi Linksabweichung, od tečaja Kursabweichung, vstran Seitenabweichung)

odklòn écart moški spol , déviation ženski spol , divergence ženski spol ; astronomija aberration ženski spol

magnetni odklon déclinaison ženski spol magnétique
odklon od norme écart de la norme
dovoljeni odklon tolérance ženski spol, écart admissible (ali tolérable)
maksimalni odklon déviation extrême, écart maximal
odklon od pravila anomalie ženski spol, irrégularité ženski spol
vedenjski odkloni écarts moški spol množine de conduite

odklòn (-ôna) m deviazione, declinazione (tudi fiz. ), scarto; ekst. digressione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. odklon na stran lateroflessione
polit. odklon od ideoloških načel deviazionismo
navt. odklon od ravne smeri straorzata

odklòn desviación f ; divergencia f ; astr aberración f ; (magnetne igle) declinación f ; (s poti) desvío m ; (tehtnice) caída f del peso ; opt difracción f (nihala) oscilación f

odklon od pravila anomalía f, irregularidad f

odlomíti to break off; to knock off; to split off

odlomíti se to break (ali to split) off
odlomíti se od to break away from (ali off)

odmakníti écarter de, mettre à l'écart, déplacer, éloigner; repousser, retirer

odmakniti mizo od zidu écarter (ali éloigner) la table du mur
odmakniti roko retirer la main
odmakniti se s'écarter de quelqu'un, quelque chose, se mettre à l'écart, s'éloigner, (se) reculer, faire place; figurativno prendre ses distances à l'égard de quelqu'un, quelque chose
odmakniti se za korak reculer d'un pas
(figurativno) odmakniti se od teme s'écarter (ali s'éloigner) du sujet

odmakníti apartar; retirar

odmakniti od sebe apartar de sí
odmakniti se apartarse
odmakniti roko apartar la mano
odmakniti pogled apartar los ojos

odmákniti (-em) | odmíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. scostare, spostare, deviare, scansare

2. ritirare, allontanare, staccare:
odmakniti kaj za nekaj časa rinviare per un po'
pren. odmakniti pete battere i tacchi, tagliare la corda
pren. odmakniti roke od kake zadeve non voler più impicciarsi in una faccenda
ne odmakniti pogleda z non distogliere lo sguardo da, non staccare gli occhi da

B) odmákniti se (-em se) | odmíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. allontanarsi (da); scostarsi (da)

2. pren.
odmakniti se komu estraniarsi da

3. ekst. essere lontano (nel tempo)

odmaknjen (-a, -o) abstehend; krajevno: abgeschieden, življenje: zurückgezogen
odmaknjen od sveta weltabgeschieden

odmévati (-am) imperf.

1. echeggiare:
v daljavi odmeva grmenje topov lontano echeggia il rombo dei cannoni

2. odmevati od echeggiare di, risuonare di:
dvorana je odmevala od ploskanja la sala echeggiava di applausi

3. suscitare, destare eco, risonanza:
pozitivno, ugodno odmevati destare un'eco positiva, favorevole; essere accolto favorevolmente

4. pren. (biti viden) manifestarsi, essere visibile:
iz njenih besed je odmeval obup nelle sue parole si manifestava la disperazione

odmik moški spol (-a …) die Abweichung (od načrta Planabweichung, od norme Normabweichung), (odklon) die Auslenkung; (razdalja) der Abstand (od roba Randabstand, minimalni Mindestabstand), die Entfernung; -freiheit (od tal Bodenfreiheit); gradbeništvo, arhitektura der Bauwich
časovni odmik die zeitliche Distanz

odnéhati (-am) | odnehávati (-am) perf., imperf.

1. smettere, cessare

2. (popustiti, popuščati) cedere:
odnehati (odstopiti)
od tožbe recedere dalla lite, rinunciare all'azione penale

odobravati glagol
1. pogosto zanikano (podpirati; strinjati se) ▸ helyeselVest naše odločitve odobrava, če so dobre, in graja, če so slabe, zle. ▸ A lelkiismeret helyesli a jó döntéseinket, és ellenzi, ha azok rosszak, gonoszak.Ne poznam teh fantov in ne odobravam njihovega početja. ▸ Nem ismerem ezeket a srácokat és nem helyeslem, amit tesznek.Okolica ne bo odobravala vaših dejanj, a se ne vznemirjajte. ▸ A környezete nem fogja helyeselni a tetteit, de ne aggodalmaskodjon emiatt.

2. (dajati uradna soglasja) ▸ jóváhagy, engedélyezBanke obrtnikom in podjetnikom težje odobravajo kredite kot fizičnim osebam. ▸ A bankok nehezebben hagynak jóvá hitelt az iparosoknak és a vállalkozóknak, mint a magánszemélyeknek.Kratkoročna posojila za pravne osebe odobrava po obrestni meri že od 7 odstotkov dalje. ▸ Jogi személyeknek a rövid lejáratú kölcsönöket már 7 százaléktól induló kamatlábak mellett hagyja jóvá.
Odobrava le usmerjene subvencije z merljivimi učinki. ▸ Csak olyan célzott támogatásokat hagy jóvá, amelyeknek mérhető hatása van.

odobrèn approved

biti odobrèn od to meet with the approval of, to carry the consent of
odobrèno od approved (ali passed) by

odobríti to approve; to consent, to endorse; pogovorno to OK, to okay, to give one's OK, to give the OK to

biti odobren od to be approved by, to meet with the approval of, to carry the consent of
ne odobríti to withold one's consent

Odomantes -um ali Odomanti -ōrum, m (Ὀδόμαντες, Ὀδόμαντοι) Odománti, močno tračansko pleme: Plin. Od tod Odomanticus 3 odomántski, Odomántov (gen.): L.

odor (stlat. odōs) -ōris, m (prim. gr. ὀσ-μή duh, ὄζω [iz *ὄδi̯ω, pf. ὄδ-ωδα] dišim, lat. ol-eō, ol-faciō (s sab. l = d nam. *od-eō, *od-faciō)

1. duh: Pl., V., H., Col., Plin., Cat. idr., odorem trahere naribus Ph., noto nares contingit odore V., omnis odor ad supera fertur Ci.; occ. vonj, smrad, hlap, para: Cat., Sen. tr., Col., Mart., Petr., Suet. idr., violaria spargunt odorem H., odore foeda camera S., o. oris C., intolerabili odoris foeditate Ci., volvitur ater odor tectis V., insolitus o. L., o. culinarum fumantium Sen. ph.

2. metaf. voh(anje) = vnaprejšnje čutenje, slutnja, domneva: Suet., Lact. idr., odore (nadih) aliquo legum recreatus Ci., furta odore aut aliquo vestigio persequi Ci., o. urbanitatis Ci., est non nullus odor dictaturae Ci. ep. nekako po diktaturi diši, šušlja se o diktaturi, qui quodam odore suspicionis Stalenum corruptum esse sensisset Ci. ki je bil to že nekoliko zavohal (zasledil) in sumil, da ..., lucri bonus est odor Iuv.

3. meton.
a) dišava = kadilo, kadivo, dišava, začimba, dišeča voda, mazilo, balzam; nav. pl.: Cat., Sen. ph., Arn. idr., vetus ara multo fumat odore (kolekt.) H., tus et odores H., ture, odoribus incensis Ci., unguenta atque odores Pl., Popaeae corpus differtum odoribus conditur T., liquidi odores H. mazila; atrib.: unguen odor Ap.
b) voh: Corn., Ambr.

odōrō -āre -āvī -ātum (odor)

1. z dišavo napolniti (napolnjevati), odišaviti (odišavljati): aëra fumis O., mella Col.

2. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: odorata et senti quam suave est Aug., quod naribus potius audiret, odoraret oculis, auribus cerneret Lact., nares habent et non odorabunt Vulg., libationem Vulg., o. canales Tert. — Od tod pt. pf. odōrātus 3
a) odišavljen, nadišavljen: odorati capilli H.
b) (blago)dišeč, vonjív, vonljív, vonjàv, dehtív, dehtèč: Plin. iun., Tib., Cl. idr., o. herbae O., cedrus V., odorati imbres Sen. rh., cupressorum odoratius lignum Ap., flores odoratissimi, liquor odoratior Plin., unguenta odoratissima Aug.; meton.: o. Indi Sil. ali Armenii Tib. (v njihovih deželah namreč rastejo dišave).

odpad¹ moški spol (-a …) der Abfall (od vere vom Glauben, od stranke von der Partei)
| ➞ → odpadnik