Franja

Zadetki iskanja

  • tržišč|e srednji spol (-a …) der Markt, Absatzmarkt; das Absatzgebiet; der Handelsplatz, Umschlagplatz; -markt (delovne sile Arbeitsmarkt, gotovinsko Kassamarkt, notranje Binnenmarkt, zunanje Auslandsmarkt, žitno Getreidemarkt)
    … tržišča Markt-
    (analiza die Marktanalyse, oblikovanje die Marktbildung, odpiranje die Markterschließung, oskrba die Marktversorgung, raziskovanje die Marktforschung, die Markterkundung)
    na tržišču auf dem Markt, im Handel
    biti na tržišču auf dem Markt sein, Kaufobjekt sein
    motnja na tržišču die Marktstörung
    možnosti na tržišču Marktchancen množina
    običajen na tržišču marktüblich
    položaj na tržišču die Marktlage
    prevladujoč na tržišču marktbeherrschend
    prednost na tržišču der Marktvorsprung
    vrzel na tržišču die Marktlücke
  • tržíšče marché moški spol , débouché moški spol

    raziskovanje tržišča étude ženski spol (ali prospection ženski spol) du marché
    na svetovnem tržišču sur le marché mondial
  • tržíšče (-a) n (trg) mercato:
    izgubiti, osvojiti tržišče perdere, conquistare un mercato
    izvažati na tuje tržišče esportare sul mercato estero
    tržišče se umirja il mercato si sta facendo fiacco
    vreči na tržišče lanciare sul mercato
    tržišče delovne sile il mercato della manodopera
  • tsunami samostalnik
    1. (popotresni val) ▸ szökőár, cunami
    uničujoč tsunami ▸ pusztító szökőár
    žrtve tsunamija ▸ szökőár áldozatai
    nevarnost tsunamija ▸ cunamiveszély
    tsunami na Japonskem ▸ japán cunami
    potres in tsunami ▸ földrengés és cunami

    2. (o negativnih dogodkih) ▸ tisztogatás
    kadrovski tsunami ▸ személyzeti tisztogatás
  • tuj1 (-a, -e) fremd, povsem: človek, kraj: wildfremd
    tuj čemu -fremd
    (sistemu systemfremd, stroki fachfremd, po bistvu wesensfremd, telesu körperfremd, siceršnji ponudbi sortimentsfremd, v deželi landfremd, v kraju ortsfremd, vrsti artfremd); matematika množici: fremd, števili: teilerfremd
    drug drugemu tuj gegenseitig fremd
    tuja država ein fremder Staat
    tuja krivda pravo das Fremdverschulden
    tuja oblast die Fremdherrschaft
    tuja snov der Fremdstoff
    tuja valuta die Auslandswährung, Fremdwährung
    brez tuje pomoči selbst, selbständig
    tuje beljakovine množina das Fremdeiweiß
    tehnika tuje vzbujanje die Fremderregung
    zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung
    tuji kapital das Fremdkapital
    pretiran tuj vpliv die Überfremdung
    na tuj račun auf fremde Kosten
    pod tujim imenom unter fremdem Namen
    figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken
  • túj strange; (inozemski) foreign, outlandish; (nepoznan) unknown; (državljan) alien

    túj državljan, -nka foreigner
    túj jezik foreign language
    túja beseda foreign word
    na tújem abroad
    pod tújim imenom under an assumed name
    tekma na tújem igrišču an away match
  • túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu

    na tujem à l'étranger
    tuja beseda mot étranger (ali savant)
    tuj jezik langue étrangère
    tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
    na tuje iti quitter le pays, émigrer
    na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
    mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
    pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
    tujega se počutiti se sentir dépaysé
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • túj extranjero; forastero ; (nepoznan) desconocido ; (pripadajoč drugim) ajeno

    pod tujim imenom bajo nombre supuesto
    tuja beseda palabra f extranjera, extranjerismo m
    tuj jezik lengua f extranjera, idioma m extranjero
    na tuj račun por cuenta ajena
    tuj denar moneda f extranjera
    tuji vrednostni papirji valores m pl extranjeros
    krasiti se s tujim perjem (fig) adornarse con plumas ajenas
    priti v tuje roke caer en manos ajenas
    pouk tujih jezikov enseñanza f de lenguas extranjeras
    tuj kapital capitales m pl extranjeros
  • tuje srednji spol
    na tuje ins Ausland, in die Fremde
  • tukaj

    1. hier; da, dahier

    2. (pri tem, takrat, na voljo) da
  • túkaj ici

    tukaj smo! nous voici (ali voilà)!; (na pismih) en ville, E. V.
  • túkaj adv.

    1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
    kje si? Tukaj dove sei? Qui
    tukaj okrog qui attorno, da queste parti

    2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
    kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

    3. voj. pog. presente; comandi:
    vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

    4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
    na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

    5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
    napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
    govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
    tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

    6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
    od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

    7. tukaj ... tam qui... là:
    streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là
  • tuli|ti (-m) zatuliti heulen; (rjoveti) brüllen; množica, pijanci: johlen, grölen; pes: jaulen, heulen
    tuliti na vso moč (jokati) Rotz und Wasser heulen
    otrok: plärren
    tuliti v luno ipd.: (etwas) anheulen
    figurativno tuliti v isti rog ins selbe Horn blasen
    tuliti v luno den Mond anbellen, anheulen
    tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
    začeti tuliti losheulen
    figurativno tuliti kot žival wie ein [Schloßhund] Schlosshund heulen
    figurativno (to je,) da bi tulil! (das ist) zum Schreien!
  • tuljáva spool; coil

    naviti na tuljávo to spool, to coil (up)
  • tumor moški spol (-ja …) medicina die Geschwulst, der Tumor
    benigen/maligen tumor eine gutartige/bösartige Geschwulst
    (lojnice Balggeschwulst, možganski Hirntumor, Hirngeschwulst, primarni Primärgeschwulst, jajčnika Ovarialtumor, na pljučih Lungengeschwulst, vezivnega tkiva Bindegewebsgeschwulst)
    … tumorja Tumor-
    (celica die Tumorzelle)
  • turban samostalnik
    1. (tradicionalno moško pokrivalo) ▸ turbán
    moški s turbanom ▸ turbános férfi
    turban na glavi ▸ turbán a fejen
    nositi turban ▸ turbánt hord
    Sikhizem izhaja iz Indije, pripadniki vere pa nosijo turbane. ▸ A szikhizmus Indiából ered, a vallás követői pedig turbánt hordanak.
    Samo neposredni potomci preroka lahko nosijo črne turbane. ▸ Csak a próféta közvetlen leszármazottai viselhetnek fekete turbánt.

    2. (žensko pokrivalo) ▸ turbán
    svilen turban ▸ selyemturbán
    ženska s turbanom ▸ turbános nő
    Nadela si je bel svilen turban, ki je imel ob strani širok trak, s katerim si je lahko zakrila usta in brado. ▸ Fehér selyemturbánt tett a fejére, oldalt széles szalaggal, amellyel el tudta takarni a száját és az állát.
    Dame evropskih in ameriških velemest so dostojanstveno nosile turban, pozimi pa so se grele s kučmo. ▸ Az európai és amerikai nagyvárosok hölgyei méltósággal hordtak turbánt, télen pedig kucsma alatt melegedtek.

    3. (o obliki) ▸ turbán
    turban iz brisače ▸ törölközőturbán
    Lase zavijte v turban iz brisače, ki ste jo prej namočile v toplo vodo in dobro ožele. ▸ A haját csavarja be előzőleg meleg vízbe áztatott és jól kifacsart törölközőturbánba.
    Navadno je spal v svojem frotirastem kopalnem plašču, pokrit s turbanom iz hotelskih brisač. ▸ Általában a frottír fürdőköpenyében, a szállodai törölközőkből készített turbánokkal takarózva aludt.
  • turbínski turbine(-)

    turbínsko letalo turbo-jet airplane (ali aircraft)
    turbínski motor jet-propulsion engine
    turbínski avto turbocar
    turbínsko olje turbine oil
    turbínski parnik turbine steamer
    turbínski pogon turbine drive
    (ki je) na turbínski pogon turbine-powered
  • turbinski pogon moški spol der Turbinenantrieb
    na turbinski pogon turbinengetrieben
  • turistični avtobus stalna zveza
    (o vrsti prevoza) ▸ turistabusz
    Do nesreče turističnega avtobusa, ki je vozil turiste na oglede, je prišlo na prometni avtocesti. ▸ A turistákat városnézésre szállító turistabusz egy forgalmas autópályán szenvedett balesetet.