Franja

poprijémati -am prihvaćati se, prihvatati se, laćati se čega, prianjati za što

poprijéti -prímem, poprimi -te, poprijel -a
I.
1. prihvatiti: poprijeti besedo
2. prihvatiti se, latiti se posla, prionuti za posao: poprijeti za delo; poprijeti pri delu
II. poprijeti se s kom uhvatiti se s kim u koštac

pops [pɔps] samostalnik
pogovorno orkester za lažjo glasbo
pogovorno papa, oče

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

populāritās -ātis, f (populāris)

1. ljubezen do ljudstva, naklonjenost ljudstvu, ljudoljubje, priljudnost, priljubljenost, zaupljivost, popularnost, (v negativnem pomenu) hlepenje po ljudski naklonjenosti, stremljenje za ljudsko naklonjenostjo, demagoštvo, demagogija, populariteta: Plin., Amm., quanto rarior apud Tiberium popularitas, tanto laetioribus animis accepta T., unde Spuri Maeli Marcique Manli popularitas signum adfectati regni est existimatum Q., pari popularitate damnatos relegatosque restituit Suet., maxime autem popularitate efferebatur Suet., ne quid popularitatis praetermitteret, nonnumquam in thermis suis admissa plebe lavit Suet., libertate gravem pia Catonem et gratum popularitate Magnum Stat.

2. rojaštvo: et tu edepol, quisquis es: et siquid opus est, quaeso, dic atque impera popularitatis causa Pl.; metaf. (so)udeležba: Don.

3. prebivalstvo: Tert.

pòpuštati -ām
1. poizpustiti drugega za drugim izpustiti: kad već sav narod izide iz podruma, zahvale im što ih je popuštao i izbavio
2. izpreči: popuštati volove iz jarma
3. pustiti v bližino: lukavi su Hercegovci Turci, silnu vojsku popuštaše na se, sa dvije im udariše bande (banda = stran)

pòpūtnica ž
1. popotnica: koliko ti je otac dao -e
2. vojaška koračnica, pesem za slovo: takvu su -u gudili udovcu na vjenčanju; ptice mu pjevaju -u

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

porájtati -am (ispar. rajtati) nisko razg. interesirati se, interesovati se, mariti za koga, računati s kim, voditi računa o kom: kdo zate porajta; nikjer ga niso porajtali

poràlija ž dial. velika glinasta skleda za jedi

poravnálen -lna -o
1. -i poskus
pokušaj poravnanja, izmirenja; poravnalen svet
mirovno vijeće, veće
2. za poravnavanje: -a lata

poravnálka ž i poravnálnik m stroj, mašina za poravnavanje

porazbolijèvati se -bòlijevām se (ijek.), porazbolévati se -bòlēvām se (ek.) drug za drugim zbolevati: koji su se putem porazbolijevali, one su nosili na konjima

porazbòljeti se -līm se (ijek.), porazbòleti se -līm se (ek.) porazboleti se, drug za drugim zboleti

porazìlaziti se -ìlazīmo se porazhajati se, drug za drugim se razhajati: glazba je zanijemila, zanemila, ljudi se porazilazili kući

porchaison [pɔrčɛzɔ̃] féminin doba, ko so divji prašiči tolsti in godni za lov

pórcija ž (lat. portio)
1. porcija, obrok, jelo
2. porcija, posuđa za jelo

porezílnik m nož za posijecanje, posecanje kopita

porringer [pɔ́rindžə] samostalnik
skodelica za juho

porrō, adv. (prim. gr. πόῤῥω, nem. fern)

1. krajevno in prostorsko
a) naprej, dalje, daleč, v daljavi: H., T. idr., ubi habitas? GR. porro illic longe in campis ultimis porro Pl., agere armentum L., porro ire L., quae sint ea flumina p. V. daleč naprej tekoče, in Siciliam, porro ex Siciliā in Africam S.

2. dalje (v časovnem pomenu), za naprej, od tedaj naprej (dalje), nadalje, potem, zatem, pa, v prihodnje, v bodoče: Ter. idr., amare porro omnes annos Cat., quid in animo haberent aut porro habituri essent L., hinc maxima porro accepit Roma V.; toda: quod porro (= prej) fuerat O.

3. (pri logičnem nadaljevanju v mislih) nadalje, potem(takem), (za)torej, pa še, toda, vendar, ampak, z druge strani pa, po drugi strani pa, znova (pa): videte iam porro cetera Ci., ea non mala dicimus, sed exigua et porro minima Ci., sequitur porro nihil deos ignorare Ci., age porro Ci., timebat iram senati … porro animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S.; preplet pomena pod 2. in 3.: audivi a maioribus, qui se porro audisse dicebant Ci.