Franja

narav|a¹ ženski spol (-e …) die Natur
mati narava Mutter Natur
stvarnica narava die Allmutter
prosta narava freie Natur, živalstvo, zoologija freie Wildbahn
… narave Natur-
(čaščenje die Naturverehrung, doživljanje das Naturerlebnis, filozofija die Naturphilosophie, filozof der Naturphilosoph, ljubitelj der Naturfreund, obvladovanje die Naturbeherrschung, opazovanje Naturbeobachtung opis die Naturbeschreibung, otrok der Naturmensch, področje das Naturreich, pojmovanje die Naturauffassung, poznavalec der Naturkundige, uničevanje die Naturzerstörung, varstvenik der Naturschützer, varstvo der Naturschutz)
spoznavanje narave in družbe šolski predmet: die Sachkunde, der Sachunterricht
igra narave figurativno das Naturspiel, ein Spiel der Natur
k naravi zur Natur
Nazaj k naravi Zurück zur Natur!
prerok vrnitve k naravi der Naturapostel
o naravi über die Natur
film o naravi der Naturfilm
nazor o naravi die Naturanschauung
po naravi:
po naravi dan naturgegeben
naslikan: točno po naravi naturgetreu
slikati po naravi nach dem Leben (malen)
v naravi in der Natur, figurativno im Grünen
živeč: v naravi [wildlebend] wild lebend
v naravo iti: ins Grüne
šola v naravi die Schullandwoche, Schulsportwoche
pravo v naravi Natural-
(dajatev die Naturalleistung, davek die Naturalsteuer, dohodek das Naturaleinkommen, plačilo der Naturallohn)
pravo prejemki v naravi Sachbezüge množina
za naravo für die Natur
smisel za naravo der Natursinn, das Naturgefühl
z naravo mit der Natur
živeč z naravo naturnah, naturverbunden

narav|a² ženski spol (-e …) (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell
druga narava die zweite Natur
(globlja) narava das Wesen (to je v naravi umetnosti das liegt im Wesen der Kunst; svoje prave narave ni nikoli pokazal sein wahres Wesen zeigte er nie)
(natura) die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe narave ein ängstliches Gemüt
po naravi wesensmäßig, gemütsmäßig, der Natur nach, von Natur
enak po naravi wesensgleich
različen po naravi wesensverschieden
soroden po naravi wesensverwandt
razlika po naravi der Wesensunterschied
v naravi stvari in der Natur der Sache
to (mu) ni v naravi das geht (ihm) wider/gegen die Natur
figurativno volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

naráva nature

po narávi by nature, according to nature, naturally
proti narávi against (ali contrary to) nature, unnatural
ljubitelj naráve lover of nature
muha(vost) naráve (spaček) a freak of nature
opazovanje naráve (opis) naráve observation (description) of nature
otrok naráve a child of nature
plačilo v narávi (v naturalijah) payment in kind
varstvo naráve preservation of natural beauties
urad za varstvo naráve Nature Conservancy
plačati v narávi to pay in kind
to mu je postala druga naráva (figurativno) it has become second nature with him
(na)risati po narávi to draw (ali to sketch) from life
slikan (portretiran) po narávi portrayed to the life
to je proti moji narávi it is contrary to my nature
prerasti, preiti v narávo to grow into habit
naráva dela nature of activity

naráva nature ženski spol , (čud) naturel moški spol , tempérament moški spol , (značaj) caractère moški spol

po svoji naravi de (sa) nature, de son naturel
v prosti naravi en pleine nature, dans la campagne
proti naravi contre nature, contraire à la nature
plačati v naravi payer en nature
slikati po naravi peindre d'après nature
navada je druga narava l'habitude (ali la coutume) est une seconde nature

naráva (-e) f

1. natura:
zakoni narave le leggi della natura
človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
ljubitelj narave amante della natura

2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
mirna narava un temperamento calmo

4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. plačati v naravi pagare in natura
filozofija narave filosofia della natura
šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
v naravi, po naravnem redu in natura
filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
um. upodobitev po naravi disegno dal vero
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio

naráva naturaleza f ; natura f ; (značaj) carácter m ; índole f ; natural m

po svoji naravi por su naturaleza
proti naravi contra la naturaleza
v prosti naravi en plena naturaleza, en el campo
človek narave hombre m de la naturaleza
ljubitelj narave amante m de la naturaleza
navada je druga narava la costumbre es otra (ali segunda) naturaleza
stvar je zelo resne narave el asunto es de índole muy grave
plač(ev)ati v naravi pagar en especie
pokazati svojo pravo naravo mostrar su verdadero carácter
slikati po naravi pintar del natural

naravna nujnost ženski spol filozofija die Naturnotwendigkeit
po naravni nujnosti naturnotwendig

naravnáti to adjust; to regulate; to put (ali to set) right, to set in order

naravnáti uro po radiu, po kolodvorski uri to set (ali to regulate) a watch (oziroma a clock) by the radio, by the station clock

naravnáti (-ám) | naravnávati (-am)

A) perf., imperf.

1. ordinare, mettere a posto; aggiustare; med. ridurre:
naravnati kravato aggiustare la cravatta
naravnati izpahnjeno nogo ridurre il piede slogato

2. regolare, registrare

3. puntare; indirizzare, rivolgere (tudi ekst.):
naravnati daljnogled na vrhove planin puntare il cannocchiale sulle cime dei monti
naravnati misli na kaj rivolgere il pensiero a, su
naravnati korak z drugim (korakom) regolare il passo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. naravnati fazni premik elektromotorja rifasare un motore elettrico
teh. naravnati na ničlo azzerare
naravnati na središčno os centrare
naravnati po horizontu orizzontare
rad. naravnati valovno dolžino sintonizzare
fot. naravnati zaslonko diaframmare

B) naravnáti se (-ám se) | naravnávati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč. andare a, avviarsi verso:
naravnati se spat andare a letto

narávnost¹ straight; directly

narávnost kvišku straight up
narávnost naprej straight on, straight forward
narávnost (brez strahu) povedati svoje mnenje (figurativno) to give it (someone) straight from the shoulder
narávnost povedati to tell (someone) straight out
pojdite narávnost! go straight on!
narávnost vprašati koga to ask someone point-blank
povejmo narávnost (bolj odkrito)! let us put it in plain language!
povej mi narávnost, kaj misliš! tell me straight what you think!
povedal sem mu narávnost v obraz I told him straight out
narávnost po nosu me je udaril he hit me square on the nose

Nārbō -ōnis, m (le pri Mart. f) Nárbon (Narbóna), zdaj Narbonne, mesto ob Lionskem zalivu v Galiji, ki se po njem imenuje Narbonska Galija, rim. naselbina, na kar kaže tudi vzdevek Martius Marsov: Ci., C., S. fr., Vell., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Nārbōnēnsis -e narbónski: Mel., colonia Ci., provincia Plin. Nārbōnicus 3 narbónski: vitis Plin. — Soobl. Narbōna -ae, f (prim. gr. ἡ Ναρβών) Narbóna: Eutr., Amm.

narcissus -ī, m (gr. νάρκισσος) bot. narcís(a), sončica, cvetlično ime, ki obsega več vrst, npr. purpureus narcissus V. beli, rdeče obrobljeni narcis (Narcissus poëticus Linn.), sera (adv. acc. pl. n.) comans narcissus V., Plin. pozni narcis (Narcissus serotinus Linn.); narcissi lacrima V., narcissi semen, radix Cels. — Kot nom. propr. Narcissus -ī, m Narcís,

1. krasen mladenič, sin bojotijskega rečnega boga Kefiza in morske nimfe Liriope, ki se je zaljubil v samega sebe, ko je zagledal svojo podobo v studencu Narcis (pri Tespijah v Bojotiji), in slabel, koprneč po sebi; njegovo truplo se je spremenilo v cvetico narcis(o): O.

2. bogat in mogočen osvobojenec, ljubljenec cesarja Klavdija, ki je uničil Mesalino, sam pa umrl nasilne smrti, ki mu jo je zasnovala Agripina: Iuv., T.

Opomba: Po slovničarju Diomedu je beseda narcissus tudi fem.

nardinus 3 (gr. νάρδινος)

1. nardov = iz narde narejen (pripravljen): unguentum Plin., oleum Plin. Val.; subst. nardinum -ī, n
a) (sc. vinum) z nardovo dišavo začinjeno vino, nardovo vino: nardini amphora Plin.
b) (sc. oleum) nardovo olje: Plin. Val.

2. nardast, nardi podoben: pira Plin. po nardi dišeče.

nardus -ī, f in nardum -ī, n (gr. νάρδος ali νάρδον iz skr. po fen. posredovanju; prim. hebr. nērd, aramejsko nirda)

1. narda, ime za razne blagodišeče rastl., npr. galska ali keltska špajka (Valeriana celtica Linn.), kretska špajka (Valeriana italica Lamarck = Valeriana Dioscoridis Sibthorp in Smith), arabska špajka (najbrž Andropogon schoenanthus Linn. blagodišeča žuka), italska špajka = sivka, lavendel (Lavendula spica Linn.), poseb. pa nardus Indica ali spica nardi Plin. indijska špajka (Valeriana Jatamansi W. Jones), iz cvetja katere so izdelovali dragoceno nardovo olje (prim. unguentum nardi spicati Vulg. Marc. 14, 3); od tod folium nardi Plin. (najboljša primes nardnemu mazilu).

2. meton. nardina voda, nardino olje, nardino mazilo, nardin balzam: nardo uncti, nardo perunctus H., illius puro destillent tempora nardo Tib., Syrio madefactus tempora nardo Tib., cur nardo flammae non oluere meae? Pr., ampulla nardi Petr., nardum sibi infundere Auct. b. Hisp., caldarias de nardo exhibere Lamp.

naredi|ti (-m) delati; narejati

1. machen; naknadno: nachmachen, nachholen
ne narediti nicht machen, (etwas) unterlassen

2. (dokončati) fertig machen, (etwas) beenden, fertig werden mit etwas; etwas verrichten; (uspeti narediti) schaffen (v tem času tega ne bom mogel narediti das schaffe ich in dieser Zeit nicht); (opraviti) leisten, machen

3. (napraviti, pripraviti) bereiten (kosilo/sir das Mittagessen/den Käse bereiten)

4. (izdelati) fertigen

5. šotor, bilanco: aufstellen

6. škodo, zmedo: anrichten; komu kaj hudega, krivico ipd.: (jemandem etwas) antun/zufügen
narediti krivico [unrecht] Unrecht tun
greh: begehen

7. (početi) machen, tun
kaj boš naredil? was wirst du jetzt machen/tun?
s čim anfangen (mit); geschehen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?)

8.
narediti za (postaviti za, imenovati za) machen zu, ernennen
narediti za uradnika verbeamten

9.
narediti v plenice/hlače: in … machen

10. kot funkcijski glagol:
narediti anketo rundfragen
narediti seznam auflisten
narediti film po (etwas) verfilmen
narediti generalno generalüberholen
narediti klik klicken
… ➞ → anketa, seznam, pridiga, samomor, predmet, vtis, usluga …
narediti bolj grobo/hrapavo/topo/trdo vergröbern/[aufrauhen] aufrauen/stumpfen/verhärten ➞ → grob, hrapav, dolg, kratek …
narediti na pol vsak pol: halbe-halbe machen, halbe und halbe machen
narediti izjemo eine Ausnahme von der Regel machen
narediti izpit eine Prüfung machen/bestehen
narediti kariero Karriere machen
narediti konec čemu: (etwas) beenden, (einer Sache) den Garaus machen, [Schluß] Schluss machen mit, čigavemu početju: (jemandem) das Handwerk legen
narediti kozolec einen Purzelbaum schlagen
narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen, čez kaj: ein Kreuz machen über
narediti luknjo ein Loch reißen (in)
narediti (močan) vtis einen (starken) Eindruck machen
narediti pavzo eine Pause einlegen
narediti piko einen/den Punkt setzen, pod kaj: den [Schlußpunkt] Schlusspunkt setzen
narediti prav gut daran tun, komu: es (jemandem) recht machen
narediti prostor Platz machen, Raum schaffen für
narediti prvi korak den ersten Schritt tun/machen
narediti samomor Selbstmord begehen
narediti si ime sich einen Namen machen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
narediti tragedijo iz česa eine Tragödie machen (aus)
narediti uslugo (jemandem) einen Dienst erweisen
narediti vozel einen Knoten machen/binden/knüpfen
narediti zapisnik (etwas) protokollarisch niederlegen, ein Protokoll anfertigen, o: (etwas) zu Protokoll nehmen
|
figurativno obleka naredi človeka Kleider machen Leute
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
narediti veliko reč iz česa: eine Staatsaffäre machen (aus)
narediti dolg obraz das Gesicht verziehen
| ➞ → napraviti, storiti, delati

naredíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi

2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!

narejen¹ [ê] (-a, -o) gemacht, ➞ → narediti
doma narejen [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, ljubiteljsko: selbstgebastelt
narejen po meri maßgeschneidert
ročno narejen papir: handgeschöpft

narek [è] moški spol (-a …) das Diktat (tudi figurativno), die Ansage
pisati po nareku nachschreiben, nach Ansage schreiben

narék narekovánje dictation

pisati po narék, narekovánjeu to write from dictation

narèk dictée ženski spol

pisati po nareku écrire sous la dictée