Franja

tenus² (tendere, tenēre; acc. sg. subst. *tenos razširitev, podaljšanje; prim. tenus¹) praep. „raztezajoč se do česa“, „segajoč do česa“ = do, prav do, tja do, vse do

1. z gen.: inguinum tenus Cu. idr., crurum tenus, laterum tenus V., Corcyrae tenus L., Cumarum tenus Caelius in Ci. ep., lumborum tenus Ci. (Arat.), labrorum tenus Lucr. ob ustnicah, corporum tenus Plin., nutricum tenus Cat. do prsi, talorum, ossium, nubium tenus Ap.

2. z acc.: Tanain tenus Val. Fl., tenus Europam Aus.

3. z abl.: Iust., Suet., Cl. idr., Tauro tenus N., Ci., sustulit collo tenus vultūs O., aqua erat pectoribus tenus aucta nocturno imbri L., demittere se inguinibus tenus in aquam Cels., munus dare vulneribus tenus L. do krvi, cadi faece tenus poti H., ianuā ac limine tenus domum cludere T. ne upati si čez prag in zapreti hišo, summo tenus attigit ore V., lateri capulo tenus abdidit ensem V., est quādam prodire tenus, si non datur ultra H. do neke meje, quove tenus Val. Fl.; metaf.: verbo tenus (le) v besedah, le po besedi (besedah), le po imenu, le verbalno, le navidezno: in nos iecit magis hoc consul verbo tenus, quam ut re insimularet L., usurpatae nomine tenus urbium expugnationes T. le po imenu, navidez(no), ore tenus exercitus T. izurjena le v besedah (zgovornosti), titulo tenus Suet.; redko pred subst.: tenus sono et strepitu linguae Aug. — Prim. tudi eātenus, hāctenus, quātenus.

teorétičen théorique, théorétique

teoretična fizika physique ženski spol théorique
teoretično théoriquement, en théorie, sur le papier

têpsti (têpem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, bastonare:
tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance

2. pren. colpire; accanirsi contro:
tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui

B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, accapigliarsi

2. pren. battersi, combattere, lottare:
tepsti se na fronti combattere sul fronte
tepsti se za pravico battersi per la giustizia

3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto

4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
te barve se tepejo i colori stonano

teptáti (-ám) imperf.

1. calcare, calpestare; pestare:
teptati ilovico calcare l'argilla
teptati grozdje v kadi pestare, pigiare l'uva nel tino

2. pren. calpestare

3. (kršiti, prelamljati)
teptati obljube, pravice, zakone conculcare, violare le promesse, i diritti, le leggi
pren. od jeze teptati z nogami scalciare dalla rabbia

ter [tɛr] adverbe, adjectif, musique trikrat
(pri hišnih številkah)

le douze ter de la rue št. 12c ulice

terén terrain moški spol (tudi figurativno)

pripraviti (sondirati) teren préparer (sonder) le terrain

terénski du terrain

terenske razmere conditions ženski spol množine du (ali sur le) terrain
terensko vozilo véhicule moški spol tout terrain

terjátev (-tve) f

1. richiesta (di pagamento)

2. richiesta, esigenza, rivendicazione

3. credito; pren. ekst. pendenza:
plačati, poravnati terjatve pagare, liquidare le pendenze

têrma (-e) f

1. sorgente termale; acqua termale

2. pl. terme (zdravilišče, toplice) terme:
iti v terme fare le acque

3. arheol. (pri starih Grkih in Rimljanih javno kopališče) terme

terme [tɛrmə] masculin termin, rok; meja; konec; cilj; četrtletna najemnina, dan plačanja te najemnine; plačilni obrok; (strokovni) izraz, têrmin, beseda; mathématiques člen; pluriel odnosi, razmerje; pogoji; stanje; besede, besedilo

à terme na kredit
à terme échu po poteku roka
à terme fixe ob določenem času
à court, long terme kratko-, dolgoročen
aux termes (de la loi) po besedilu (zakona), v smislu (zakona)
en d'autres termes z drugimi besedami
en propres termes dobesedno
par termes v obrokih; v terminih
termes d'un contrat besedilo pogodbe
terme de déclaration prijavni rok
terme d'échéance rok zapadlosti
terme final končni termin
terme de grâce zadnji termin, rok
terme de livraison dobavni rok
terme de paiement plačilni rok
terme de préavis odpovedni rok
terme de la proposition (grammaire) stavčni člen
terme de rigueur, fatal zadnji, skrajni rok
terme technique strokovni izraz
terme de la vie smrt
accouchement masculin à terme porod v normalnem roku (9 mesecev)
achat masculin à terme nakup na obroke
contrat masculin à terme fixe fiksna pogodba
emprunt masculin à long terme dolgoročno posojilo
moyen terme vmesnost, sredina (med dvema skrajnostima)
il n'y a pas de moyen terme ni sredine (srednje poti, kompromisa, sprave, polovičarstva)
naissance féminin avant terme prezgodnji porod
né avant terme prezgodaj rojen
paiement masculin à, par termes plačevanje v obrokih
prolongation féminin de terme podaljšanje termina
le délai arrive à son terme rok poteče
demander terme prositi za odlog
le terme échoit rok zapade, poteče
être en bons termes avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
être à terme, à son terme biti tik pred porodom (o ženski)
fixer un terme določiti termin
mener quelque chose à son terme privesti kaj do konca, dokončati kaj
mettre un terme à quelque chose napraviti konec čemu
parler de quelqu'un en bons, en mauvais termes dobro, slabo o kom govoriti
payer en, par termes plačevati v obrokih
payer le terme plačati trimesečno najemnino
toucher à son terme bližati se (svojemu) koncu, iti h kraju

termín (rok) terme moški spol , date ženski spol , délai moški spol , (dan dospelosti) échéance ženski spol

ob določenem terminu au terme convenu, à la date convenue
skrajni termin date limite
določiti termin fixer un terme (ali une date)
držati se termina respecter le terme (ali la date)

tērmine¹ m

1. meja; mejnik

2. pravo rok, termin:
contratto a termine terminski posel
termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
termine di preavviso odpovedni rok

3. rok:
a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
nel termine di un mese v roku enega meseca

4. konec:
aver termine končati se
portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
volgere al termine biti pri koncu

5. člen, element:
complemento di termine jezik indirektni objekt
termini di una proposizione jezik stavčni členi
i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
i termini di un paragone elementa primerjave
ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati

6. pren. točka, stopnja; cilj:
a buon termine precej daleč (s čim)

7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
il termine delle provviste konec zalog

8.
termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
le cose stanno in questi termini zadeve so take
essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

terminus [tɛrminüs] masculin končna postaja

aller jusqu'au terminus peljati se, iti do končne postaje
terminus! tout le monde descend! zadnja postaja! vsi izstopiti!

terminus -ī, m (indoev. kor. *ter- prekoračiti, onkraj priti; prim. skr. tárati [on] prehaja, premaguje, tarantáḥ morje, tīram breg, rob, gr. τέρμα konec, cilj, τέρμων meja, lat. termen, termō, trāns, stvnem. durh, duruh = nem. durch)

1. mejnik, tudi mejni kamen, mejno znamenje: termini agrorum Plin., terminos exarare Fest., Termine, sive lapis sive es defossus in agro stipes O.

2. (v sg. le pesn. in poklas., sicer v pl.) meja, meje, mejna črta, mejníca (méjnica), starejše granica, okoliš: nulli possessionum termini Ci., modicis regni terminis uti Ci. imeti tesno omejeno kraljestvo (ozemlje kraljestva), terminos ponere T., terminos urbis propagare T. meje mesta, obmestje.

3. pooseb. Terminūs Têrmin = „Mejaš“, „Mejač“, mejniški bog, zaščitnik mejnikov (meja): H., Aug., Lact. idr., Termini fanum L.

4. metaf. (večinoma v pl.)
a) meja, omejitev, cilj: Pl., Plin. iun. idr., adversus cupiditates Cu., termini gloriae nostrae Cu. velikost, razširjenost, senectutis nullus est certus terminus Ci., ius terminis circumscribere Ci., terminos pangere Ci., certos fines terminosque constituam Ci., oratoris facultatem ingenii sui terminis describere Ci.
b) konec, sklep, sklenitev, zaključek, končanje: vitae Ci., contentionum Ci. ep., ut quasi terminus imponeretur huic religioni Lact.

termométer thermomètre moški spol

alkoholni (živosrebrni) termometer thermomètre à alcool (à mercure)
Celzijev termometer thermomètre gradué en degrés centigrades
maksimalni in minimalni termometer thermomètre à maxima et minima
medicinski, klinični termometer thermomètre médical
termometer se dviga (pada) le thermomètre monte (descend)

terrain [tɛrɛ̃] masculin zemljišče, tla, teren; prostor; militaire vežbališče, sport igrišče

sur le terrain na terenu, na mestu, na kraju (samem)
terrain accidenté neravno zemljišče
terrain d'atterrissage (aéronautique); d'aviation aerodrom, letališče
terrain bas nižava
terrain à bâtir, à lotir zazidljivo zemljišče, zemljišče za parceliranje
terrain bâti zazidano zemljišče
terrain brûlan! (figuré) vroča tla; predmet, ki se ga je treba izogibati; kočljiva stvar
terrain de camping prostor za taborjenje
terrain de chasse, de combat, d'entraînement, d'exposition lovišče, bojišče, vežbališče, razstavišče
terrain glissant spolzek teren (tudi figuré)
terrain inculte neobdelano zemljišče
terrain de jeux igrišče
terrain de secours (aéronautique) zasilno pristajališče
terrain primitif pragorje
terrain de sport športni prostor, igrišče
accident masculin de terrain neravnost zemljišča
avantage masculin du terrain (militaire) prednost glede terena, figuré prednost pred kom zaradi poznavanja nekega predmeta
configuration féminin de terrain konfiguracija terena
reconnaissance féminin du terrain rekognosciranje terena
voiture féminin tout terrain avto, ki more voziti po vsakem terenu
aller sur le terrain (figuré) iti se dvobojevat
se conduire comme en terrain conquis oblastno, brutalno se obnašati
céder du terrain umakniti se, figuré popustiti
je ne céderai pas un pouce de terrain (figuré) tudi za las ne bom popustil
disputer le terrain (militaire) krepko se upirati, figuré uveljaviti svojo pravico, svoje stališče
être sur son terrain (figuré) biti v svojem elementu, biti »doma«
être, rester maître (ali avoir la maîtrise) du terrain (figuré) uveljaviti svojo voljo, uspešno braniti svoje stališče, svoj položaj; zmagati
gagner, perdre du terrain pridobiti na terenu (napredovati), izgubiti na terenu (nazadovati)
ménager le terrain varčevati s svojimi sredstvi, iti previdno na delo
préparer, déblayer le terrain (figuré) izravnati pot
ratisser le terrain (militaire) očistiti, prečesati teren
se rendre, aller voir le terrain iti na teren (tudi figuré)
se rencontrer sur le terrain (sport) igrati tekmo
sonder, tâter le terrain sondirati teren (tudi figuré)
spéculer sur les terrains špekulirati z zemljišči
je ne te suivrai pas sur ce terrain glede tega se ne strinjam s teboj, tu se ne skladava več

terroir [tɛrwar] masculin tla, zemlja, pokrajina, regija

écrivain masculin du terroir pisatelj regionalist
goût masculin de terroir okus po zemlji
employer des mots du terroir uporabljati regionalne besede
sentir le terroir dišati po zemlji; figuré ne moči utajiti svoj regionalni (kmečki) izvor

tērzo

A) agg. tretji:
Napoleone terzo Napoleon III.
due alla terza dve na tretjo potenco
la terza età tretje življenjsko obdobje, starost:
università della terza età šol. univerza za tretje življenjsko obdobje
la Terza Italia hist. Italija risorgimenta
il terzo mondo polit. tretji svet
terza pagina publ. kulturna stran
terzo programma rtv tretji program
il terzo Reich hist. tretji rajh
terza rima lit. tercina
terzo sesso tretji spol, homoseksualci

B) m

1. tretjina:
ridurre le spese di un terzo zmanjšati stroške za tretjino

2. pravo tretja oseba

3.
terzi pl. tretje osebe, tuje osebe:
a danno di terzi v škodo tretjih oseb
per conto terzi v imenu tretjih oseb

4. tretji, tretja oseba (zapored):
il terzo incomodo vsiljivec, vtikljivec
il terzo e il quarto ta in oni, vsi

têsen étroit, serré, restreint ; (obleka) juste, étroit, serré, collant, moulant

tesno mi je (pri srcu) je me sens mal à l'aise, je suis mal en point, j'ai peur, j'ai le cœur serré
na tesnem biti être à l'étroit
na tesnem biti (finančno) être à court d'argent, ne pas être en fonds, avoir la bourse plate
na tesnem živeti vivre étroitement, avoir tout juste de quoi vivre

têsen (-sna -o)

A) adj.

1. obl. attillato, aderente:
tesna obleka abito attillato
nosi tesne hlače porta pantaloni aderenti

2. stretto, forte, piccolo:
tesen stisk rok una forte stretta di mano
sledil mu je v tesni razdalji lo seguì a piccola distanza
biti s kom v tesnem sorodstvu essere parente stretto di qcn.

3. stretto:
tesno sodelovanje med podjetjema stretta collaborazione fra due imprese

4. (majhen, neprostoren) stretto, angusto:
tesne ulice starega mesta le strette viuzze della città vecchia

5. šport. di stretta misura:
tesna zmaga domačih košarkarjev vittoria di stretta misura dei cestisti locali

B) têsno (-ega) n pren.
biti na tesnem s časom, z denarjem disporre di, avere pochissimo tempo, pochissimi soldi