Franja

Zadetki iskanja

  • apnenec samostalnik
    1. (kamnina) ▸ mészkő
    raztapljanje apnenca ▸ mészkő oldódása
    Zaradi raztapljanja apnenca so nastali kraški pojavi. ▸ A mészkő feloldódása karsztjelenségek kialakulásához vezetett.
    raztopljeni apnenec ▸ oldott mészkő
    prepustni apnenec ▸ porózus mészkő
    vsebnost apnenca ▸ mészkőtartalom
    Tla z zadostno vsebnostjo apnenca so bolje zavarovana pred erozijo. ▸ Az elegendő mésztartalmú talajok jobban védettek az erózióval szemben.
    žganje apnenca ▸ mészkőégetés
    rudnik apnenca ▸ mészkőbánya
    kamnolom apnenca ▸ mészkőfejtő
    kredni apnenec ▸ kréta mészkő
    triasni apnenec ▸ triász mészkő
    jurski apnenec ▸ jura mészkő
    zgornjetriasni apnenec ▸ koratriász mészkő
    Povezane iztočnice: dachsteinski apnenec, ploščasti apnenec, numulitni apnenec, rudistni apnenec

    2. neformalno (vodni kamen) ▸ vízkő
    odstranjevanje apnenca ▸ vízkőoldás
    Grelci so pri sodobnih grelnikih običajno prekriti z ravnim dnom, kar poenostavlja čiščenje aparata in odstranjevanje apnenca, ki se izloča med segrevanjem vode. ▸ A modern vízmelegítők alja általában lapos, ami megkönnyíti a készülék tisztítását és a víz melegítésekor kicsapódó vízkő eltávolítását.
    Ali se apnenec pogosto nabira na vašem pomivalnem koritu? ▸ Gyakran képződik vízkő a mosogatóján?
  • apn|o srednji spol (-a …) der Kalk, -kalk (gašeno Löschkalk, klorovo Chlorkalk, negašeno Ätzkalk, talilniško Hüttenkalk, žgano Branntkalk)
    ki vsebuje apno kalkhaltig
    ki ne vsebuje apna kalkfrei
    odstraniti apno entkälken
    gnojenje z apnom die Kalkdüngung
    pobeliti z apnom zidove: kalken
  • ápno (-a) n calce:
    kuhati, žgati apno cuocere la calce
    gasiti apno spegnere la calce
    agr. gnojiti z apnom calcinare (il terreno)
    gašeno apno calce spenta, grassello
    klorovo apno latte di calce
    žgano, živo apno calce viva
  • apoculō -āre (najbrž iz gr. ἀποκαλεῖν odpoklicati, od tod v suženjskem jeziku = z mesta ganiti, z mesta spraviti; po drugih iz ap = ab in oculus, torej = izpred oči spraviti): se ap. Petr. spraviti (pobrati) se.
  • Apollodōrus -ī, m (Ἀπολλόδωρος) Apolodor,

    1. sloviti retor iz Pergama, učitelj govorništva Oktavijana, poznejšega ces. Avgusta: Q., Suet., aridissimi... Apollodori libri T. Od tod Apollodōreī -ōrum, m apolodorovci, Apolodorovi pristaši: Q.

    2. atenski slovničar okrog l. 140, učenec stoika Panajtija in slovničarja Aristarha; njegovo delo je ohranjeno: Varr., Ci. ep., Macr.

    3. neki akademijski filozof, sodobnik epikurejca Zenona: Ci.

    4. Apolodor z Lemnosa, pisatelj del o poljedelstvu: Varr.

    5. zgodovinopisec iz Eriter (Ἐρυϑραί): Varr. ap. Lact.

    6. zdravnika, eden iz ciprskega Kitija, drugi iz Tarenta: Plin.

    7. atenski slikar: Plin.

    8. neki kipar: Plin.

    9. kruti tiran v Kasandreji: Ci., Sen. ph.

    10. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.
  • Apollōnia -ae, f (Ἀπολλωνία) Apolonija, Apolonovo (mesto), krajevno, zlasti mestno ime. Poseb.:

    1. mesto v Iliriji severno od Akrokeravenskega predgorja: Ci., C., L. idr.

    2. mesto v mak. Migdoniji jugozahodno od Amfipole: L., Plin.

    3. miletska naselbina v Trakiji ob Pontu z dvema pristaniščema: Mel., Plin., Iust. idr.

    4. mesto na severni obali Sicilije: Ci.

    5. trdnjava v Ozolskih Lokrih pri Navpaktu: L.

    6. mesto na mak. Halkidiki: Plin.

    7. mesto v Kirenajki: Mel., Plin.

    8. mesto v Palestini med Cezarejo in Jopo: Plin.

    9. mesto v maloazijski Trojadi, prej imenovano Assos: Plin.

    10. mesto v Miziji: Plin.

    11. mesto na Kreti pri Knososu: Plin.

    12. otok z mestom ob bitinijski obali Ponta z vzdevkom Thynias, da se loči od istoimenskega (gl. pod 3.) kraja na evropski strani: Plin. Od tod
    a) etnikon Apollōniātēs -ae, m (Ἀπολλωνιάτης) Apolonijec (= iz kretske Apolonije): Diogenes Apoll. Ci. Nav. pl. Apollōniātae -ārum, m in Apolloniātēs -ium ali -um, m Apolonijci, preb. (poseb. ilirske) Apolonije: Ci., L., Plin.
    b) adj. Apollōniēnsis -e apolonijski: civitas Ci. (= sicilske Apolonije); subst. Apollōniēnsēs -ium, m Apolonijci (= preb. traške Apolonije; gl. pod 3.): Iust.; Apollōniāticus 3 apolonijski (= iz ilirske Apolonije): bitumen Plin.
  • Apollōnius -iī, m (Ἀπολλώνιος) Apolonij,

    1. Ap. Alabandensis s priimkom Μαλακός, Apolonij iz Alabande, gr. retor okrog l. 120: Ci.

    2. Ap. Molō Apolonij Molon, gr. retor okrog l. 110, Ciceronov učitelj govorništva: Ci., Q., Suet.

    3. Ap. Pergamēnus Apolonij Pergamski, pisatelj del o poljedelstvu: Varr., Col.

    4. Ap. Rhodius Apolonij z Rodosa (Rodoški), spesnil ep Argonautica, ki ga je polatinil Publij Terencij Varon Atačan: Q.

    5. Apolonij iz Minda, astronom: Sen. ph.

    6. Ap. Tyaneus Apolonij iz Tiane (Τύανα), filozof: Lact., Aug., Vop., Amm.
  • apologātiō -ōnis, f (hibrid iz ἀπόλογος z lat. končnico -atio) basenska pripovedka (pisana po Ezopovo): Q.
  • apologetski pridevnik
    1. (branilen; opravičevalen) ▸ apologetikus
    Imamo dve različni kategoriji pisanja: apologetsko in kritično. ▸ Az írásnak két kategóriáját különböztetjük meg: az apologetikust és a kritikait.
    Jaz bi bil čisto apologetski in bi zagovarjal ukrepe vlade. ▸ Én teljes mértékben apologetikus lennék és kiállnék a kormány intézkedései mellett.

    2. (povezan z doktrino apologetike) ▸ apologetikus
    Gre za delo, ki ni naravnano ne apologetsko ne ateistično. ▸ A könyv nem apologetikus, de nem is ateista.
  • Aponus -ī, m (ἄπονος ki preganja bolečine), nav. Aponī fons ali fontēs, Apon, Aponski vrelec (vrelci), sloviti vroči žvepleni vrelci pri današnjem Albanu blizu Padove: Sil., Mart., Suet., Cl. (z acc. Aponon). Kot adj.: Apona tellus Mart. aponska zemlja. — Od tod adj. Aponīnus 3 aponski: sortes Vop.
  • apostar [-ue-] staviti; tekmovati; postaviti (stražo)

    apostar a correr kot za stavo teči
    apostar por un caballo staviti na konja
    apuesto que sí stavim, da je tako
    apostarlas, apostárselas a (con) staviti z, tekmovati z, izzvati
  • apóstol moški spol apostol

    el apóstol de España sv. Jakob
    ser un buen apóstol z vsemi mažami namazan biti
    Actos de los apóstoles dejanja svetnikov
  • apoyar podpreti (se), nasloniti (se), opreti (se), pritiskati na; utemeljiti (prošnjo); braniti; pospeševati, dati poudarek

    apoyar con citas z navedki podpreti
    apoyarse en el bastón na palico se opirati
    apoyarse contra la pared na zid (steno) se nasloniti
  • apparat [apara] masculin sijaj, blišč, razkošje, pomp

    faire tout avec apparat vse s pompom delati
    se faire en grand apparat z velikim pompom, zelo slovesno se (iz)vršiti
    discours masculin d'apparat svečan govor
    dîner masculin, tenue féminin d'apparat svečana večerja, obleka
  • apparato m

    1. stroji, naprave, tehnika; aparat, sistem:
    apparato bellico vojaška tehnika
    apparato refrigeratore hladilni sistem
    apparato industriale industrijske naprave
    apparato scenico scenerija

    2. anat. aparat:
    apparato respiratorio, digerente dihalni, prebavni aparat

    3. aparat, dokumentacija:
    apparato critico kritični aparat

    4. pren. velika priprava, sijajna oprema, obilje:
    la festa è stata allestita con un grande apparato di fiori e di luci priredili so slavje z obilo cvetja in luči
    apparato di forze koncentracija vojakov, policistov

    5. aparat:
    l'apparato burocratico birokratski aparat
  • apparātus -ūs, m (apparāre)

    1. priprava, pripravljanje, priskrba: totius operis Ci., munitionum L., belli Ci., L., sacri L., sacrorum Ci., sacrificii Sen. ph.

    2. met. (konkr.) priprava = oprema, oprava, orodje, stroji, aparati: candelabrum non ad hominum apparatum (ne za hišno opremo), sed ad templi ornatum factum Ci., apparatus regii L., Darei app. Plin. hišna oprema, posodje, argenteus Plin. posodje, sacrorum apparatus disicere L. daritveno orodje, apparatum Antigoni alias incendit, alias disiecit N. bojne stroje, app. oppugnandarum urbium L. oblegovalne priprave, plenum esse bellico apparatu L., oneratus fortunae apparatibus suae L. z zunanjimi dodatki svoje sreče; pren. (o ljudeh): dimissus auxiliorum apparatus L., tanti apparatus exercitus Cu.

    3. sijajna oprema (oprava), sijaj, (izredna) lepota, blesk: ludorum venationumque Ci., ludos magnifici apparatus facere L., app. epularum, praediorum Ci., conviviorum T., funerum Cu., apparatu regio utebatur N. živel je kraljevsko, Persicos odi... apparatus H., app. pristinae fortunae Cu.; sijajna gostija ob gostoljubnem sprejemu: apparatu regio accepti Ci.

    4. pren. leporečje: dixit causam illam... nullo apparatu, pure et dilucide Ci., si minorem habent apparatum Ci.
  • apparenté, e [-rɑ̃te] adjectif v sorodu, v sorodstvu; soroden; podoben

    deux styles apparentés podobna si, sorodna stila
    listes féminin pluriel apparentées povezane sorodne volilne (kandidatne) liste
    il est apparenté à mon mari on je v sorodu z mojim možem
    ils sont apparentés v sorodu so si
    être bien apparenté imeti bogate in imenitne sorodnike
  • appāreō (adpāreō) -ēre -uī -itūrus

    1. na dan, na svetlo, na plano priti (prihajati), pokazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, viden (opazen) biti, videti se (naspr. latēre, latitare, occultum esse): ille bonus vir nusquam apparet Ter., apparebo domi Pl., apparent armati N., apparent rari nantes in gurgite vasto V., apparet lux C., si qua uspiam navicula praedonum apparuisset Ci., apparetque beata pleno copia cornu H., quod nec hostis usquam apparebat L.; z dat. personae: anguis ille, qui Sullae apparuit immolanti Ci., queis numquam dies apparuit Tib., apparere alicui in somnis Vulg.; appārēns -entis viden: O., Q.; adv. appārenter vidno, očitno: Boet.; pren.: facitote sonitus ungularum apparent Pl., apparet sensus, perversitas, proclivitas Ci., ne quod in vita vestigium libidinis appareat Ci.

    2. (na klic prikaz[ov]ati se), na razpolago (uslugo) biti, služiti, streči; o uradnih slugah rim. oblastnikov: lictor, qui apparebat Quadr. ap. Gell.; z dat. personae: aedilibus L., XXIV lictores apparere consulibus L., novem (decemviris) singuli accensi apparebant L.; z dat. rei (pri čem): scribae,... lictores,... quos apparere huic quaestioni video Ci.; o izvenrimskih razmerah: Eumenes..., cum... VII annos Philippo apparuisset N. ko je 7 let služil Filipu za tajnika; pren.: divorumquae iras (sacerdotes) providento iisque apparento Ci. in naj se po njej (jezi) ravnajo, hae (Dirae) Iovis ad solium... apparent V.

    3. pren. očiten biti, jasen biti, (po)kazati se, izkazovati se: L., O. idr., si ei opus non apparet Ca., ratio apparet Pl. se kaže (spoznava), da je prav (da je v redu), fac sis nunc promissa adpareant Ter., id quo magis absconditur, eo magis apparet Ci., ut videam, ubi rhetoris tanta merces... appareat Ci. kje se izkaže retorju (za njegov pouk) plačana tolikšna nagrada (= od retorja za tolikšno nagrado naučeno govorništvo), res ipsae apparere non poterunt N. razbistriti se, lamentamur non apparere labores nostros H. da se ne priznavajo, in angustiis amici apparent Petr. se izkažejo; s predikatnim adj.: rebus angustis animosus atque fortis appare H. izkaži se pogumnega...; z dat.: apparet id quidem... etiam caeco L.; z ex: ex quo apparet antiquior materiae origo Plin.; z NCI: Varr., Suet., membra nobis ita data sunt, ut ad quandam retionem vivendi data esse appareant Ci., apparebant autem bona esse Sen. ph. Pogosto brezos. appāret očitno (jasno, razvidno) je, jasno se (po)kaže, vidi se; abs. (kot vrinek): sive hoc confictum est, ut apparet, sive missum domo est, ut dicitur Ci.; z odvisnim vprašanjem: tamen appareret, uter esset insidiator Ci., appariturum (esse), quibus populis proprie societatem cum rege iungi displicuisset L.; z ACI: adparet (eum) esse commotum Ci., hoc cum appareret non sine magna multorum consensione esse factum N., apparebat aut hostibus aut civibus de victoria concedendum esse L.; z dat.: in iis rebus, quas impendere iam apparebat omnibus N.; z abl. (iz česa): in causa non fuisse feritatem eo apparet, quod... Sen. ph., ut ipso nomine apparet Plin.; z ex: ut ex orationibus apparet Ci., ex nuptialibus sacris apparet Q.; z in in abl.: de qua (re) Socrates quidem quid senserit, apparet in eo libro, in quo moritur Ci.; redkeje s per: per quae appareat Q.; z inde: Plin., Q.; z raznimi adv., npr.: lucide N., aperte Lucr., manifesto, plane Q.
  • apparō (adparō) -āre -āvī -ātum (skrbno, z naporom) pripraviti (pripravljati), napraviti (napravljati), priskrbeti (priskrbovati), prirediti (prirejati); abs.: dum apparatur, virgo in conciavi sedet Ter. medtem ko se stvar opravlja, in apparando consumunt diem Ter., cum in apparando... esset occupatus N. s pripravljanjem na vojno zaposlen; navadno z obj. v acc.: app. prandium Pl., cenam Ter., convivium Ter., Ci., dapes inemptas H., ludos Ci. ep., bellum Ci., N., L. pripravljati se na vojno, fugam Auct. b. Alx. pripravljati se na beg, fugam et subsidia fugae, classes, triumphum Suet., iter ad caedem faciendam Ci., aliud iter Ci. drugo pot ubrati, aggerem C. napravljati, in eis rebus, quas apparebat N. pri pripravljalnih delih; app. auxilium alicui Pl. priskrbeti, crimina in aliquem Ci. snovati; z inf. kot obj. pripravljati se, nameravati, hoteti: iam hoc facere noctu apparabant C.; v istem pomenu s finalnim stavkom: iam ut eriperes apparabas Pl.; tako tudi se apparare = povoliti se: qui sese parēre apparent huius legibus Pl. Od tod adj. pt. pf. apparātus 3, adv. -e

    1. dobro pripravljen: apparatus sum, ut videtis Pl.

    2. dobro (bogato) opravljen, opremljen, bleščeč, sijajen, zelo lep: epulae L., domus apparatior Ci., in illo apparatissimo spectaculo Ci., qui ludos apparatissimos magnificentissimosque fecisti Ci., ludi... magnifice apparateque facti L., edit et bibit opipare et apparate Ci., apparatius cenare Plin. iun.; pren. (o govoru) preizbran, prisiljen: oratio, verba Corn., quod nimium apparate compositum est Corn.
  • appât [apɑ] masculin vaba; figuré mamljenje, vabljivost

    attirer avec un appât privabiti z vabo
    mordre à l'appât ugrizniti v vabo
    l'appât du gain lui ferait faire n'importe quoi zaradi vabljivega dobička bi on naredil vse