Franja

Κάυστρος, ὁ Καΰστριος, ὁ reka v Lidiji, ki se izliva v morje pri Efezu; Καΰστρου (Καΰστριον) πεδίον mesto v ravnini okrog Kaistra.

κερδαίνω [fut. κερδανῶ, ion. κερδανέω in κερδήσω, -σομαι, aor. ἐκέρδηνα, ion. ἐκέρδησα] (κέρδος) 1. (pri)dobivam, iščem dobička, imam dobiček, korist, ἀπό, ἐκ, πρός, παρά τινος iz česa, od koga, μέγα κερδαίνω imam velik dobiček, χρηστὰ ἔπη dobim lepe (prijazne) besede, Μεγάροισι περιεοῦσι če se M. ohrani. 2. NT pridobim si kaj, naklonim si koga τί, τινά, obvarujem se česa ὕβριν.

Κέρκωπες, οἱ kradljiva in nevarna pritlikavca, ki sta napadla Herakleja pri Termopilah; zato se imenuje prelaz pri Termopilah Κερκώπων ἕδραι.

κεύθω ep. in poet. [Et. kor. qeu-dh-, κεῦθος, κευθμών, got. huzd = nem. Hort. – Obl. fut. κεύσω, aor. ἔκευσα, pf. κέκευθα, ep. aor. ἔκυθον, κύθε, cj. 3 pl. κεκύθωσι]. 1. trans. pri-, skrivam, hranim, zamolčim, tajim komu kaj τινά τι; pf. act. imam v sebi skrito; ὁπότ' ἄν σε δόμοι κεκύθωσι kadar boš prišel v …, οὐκέτι κεύθετε θυμῷ βρωτὸν οὐδὲ ποτῆτα ne morete več skrivati, da ste preveč jedli in pili; pass. skrit sem v čem, mrtev sem, pokopan sem. 2. intr. skrit, pokopan sem, počivam v grobu τινί, ἔν τινι.

κῆρ, κῆρος, τό [Et. iz κηρδ, lat. cor (iz cord), cordis, credo; slov. srce (vzhodno-slov. srdce), sreda, nem. Herz (got. hairtō); καρδία, κραδίη; kor. k'ered] srce 1. kot sedež fizič. življenja: prsi λάσιον κῆρ. 2. kot sedež čutnega življenja: srce, srčnost, čuvstvo; πέρι κῆρι φιλέω od (iz) srca, prisrčno; περὶ κῆρι τίω pri srcu, zelo cenim; želja, volja μετὰ σὸν καὶ ἐμὸν κῆρ. 3. kot sedež umskega življenja: razum, pamet, duša, duh ἄλλα δέ οἱ κῆρ ὥρμαινε.

Κιμμέριοι, οἱ 1. bajen narod, ki je stanoval pri vhodu v podzemlje. 2. narod na severni obali Črnega morja; adi. Κιμμερικός 3, Κιμμέριος 3; dežela Κιμμερία, ἡ (Krim), Κιμμέρια τείχη primorsko mesto na tavrijskem Herzonezu.

Κίμων, ωνος, ὁ 1. Miltiadov oče. 2. Miltiadov sin, zmagalec pri Evrimedontu.

κλαίω, at. κλᾴω, κλάω [Et. iz κλαϝjω. – Obl. fut. κλαύσομαι, κλᾳήσω, κλαιήσω, aor. ἔκλαυσα, pf. pass. κέκλαυμαι, aor. ἐκλαύσθην, adi. verb. κλαυτός in κλαυστός; ep. cj. 3 sg. κλαίῃσι, opt. 2 sg. κλαίοισθα, impf. iter. κλαίεσκον]. 1. act. a) intr. jočem se, tarnam, žalujem; κλαίειν σοι λέγω pravim, da se ti ne bo dobro godilo, drago boš plačal; κλαίων ἐρεῖς udarci ti bodo usta odprli; κλαίων φρενώσεις v svojo škodo, ne brez kazni; b) trans. objokujem, oplakujem τινά, τί. 2. med. jočem pri sebi, objokujem svoje, κεκλαυμένος objokan.

κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.

κλῖμαξ, ακος, ἡ (κλίνω) 1. lestva, stopnice, stopnjema se dvigajoči griči; Βραυρώνιαι Bravronski griči, kjer je imela Artemida svoje svetišče. 2. lestvica, s katere so napadali ladje ali vozove. 3. objem, spoprijem (pri borjenju, kjer se je nasprotniku med spoprijemom podstavila noga).

κλῑ́νη, ἡ, κλῑνάριον, τό κλῑνίδιον, τό ležišče, postelja, počivalnica, nosilnica; klop, blazinjak (na katerem so ležali pri obedu).

κλισία, ἡ, ion. -ίη [dat. ep. κλισίηφι] 1. šator, koča, koliba. 2. naslanjač, ležišče, postelja. 3. ležanje pri obedu, NT oddelek, vrsta gostov pri obedu.

κνώδων, οντος, ὁ poet. kavelj pri meču med ročajem in rezilom; ost meča, meč, διπλοῖ ξίφους κνώδοντες dvorezen meč.

κοινωνέω 1. imam (storim) kaj skupno s kom τινός τινι, udeležujem se, deležen sem česa τινός, delim kaj s kom, uživam kaj s kom τινός τινι. 2. imam opraviti s kom pri čem, sem združen s kom, pridružujem se komu ἔν τινι, εἴς τι NT; sem s kom enih misli.

κομίζω [fut. κομιῶ, aor. ἐκόμισα, ep. κόμισσα in (ἐ)κομισσάμην, pass. pf. κεκόμισμαι, aor. ἐκομίσθην, fut. κομισθήσομαι, med. fut. κομιοῦμαι, ion. κομιεῦμαι] I. act. 1. oskrbujem κτήματα, opravljam ἔργα, strežem, (gostoljubno) sprejemam, hranim, redim τινὰ μέλιτι. 2. a) nosim pri (v) sebi, prinašam, spravljam (na varno mesto), rešujem; pokopavam (mrtvece), κομίζοις ἂν σεαυτόν poberi se; odnesem, dobim ἄκοντα, poberem τρυφάλειαν, χλαῖναν, ugrabim χρυσόν, ἵππους, uživam ἔπαινον; b) peljem, vodim εἴσω, pripeljem παῖδα, odpeljem kam; νεκρούς pobiram in odnašam; c) peljem nazaj. II. pass. prinesejo me nazaj, πλέων vozim se, veslam, plovem ob čem; nosi, nese me kaj, hodim, potujem, ἔς τι dospem, vračam se πάλιν. III. med. 1. sprejemam pri sebi, pogostim. 2. odnašam s seboj ἔγχος, potegujem, ženem s seboj ποίμνας, jemljem iz česa, pridobivam si kaj δόξαν, grem po kaj, odpravim se kam, naselim se kje. 3. prinašam s seboj. 4. dobivam zopet (nazaj) νεκρούς; τὴν ἀδελφήν.

Κορησ(σ)ός, ὁ gora pri Efezu z mestom istega imena.

Κορυφάσιον, τό rt pri Pilu v Meseniji.

κοσμέω [fut. κοσμήσω itd.; ep. aor. pass. 3 pl. κόσμηθεν, ion. pf. p. 3 pl. κεκοσμέαται, plpf. 3 pl. ἐκεκοσμέατο] I. act. 1. a) spravljam v red, urejam, pri-, narejam; τράπεζαν pogrinjam, δόρπον pripravljam, ἔργα opravljam; pass. ion. štejem se med koga, prištevam se komu εἴς τι; b) razvrščam, postavljam v bojni red, držim v bojnem redu; c) poveljujem, ukazujem, vodim, τὰ κοσμούμενα odredbe. 2. a) krasim, lepšam, dičim, opremljam, lišpam, ἐπὶ τὸ μεῖζον povečujem, pretiravam; b) častim, izkazujem (umrlim) poslednjo čast, častno pokopavam; c) slavim, poveličujem. II. med. urejam sebi (zase), krasim sebe (svoje), κόμας lišpam se.

Κράνειον, τό gaj z gimnazijem pri Korintu.

Κρεμαστή, ἡ kraj pri Abidu.