Franja

saucius 3 ranjen, poškodovan: VARR. AP. NON., C., V. idr., graviter CI., CU., SUET., leviter CI., CU., SEN. PH., bracchia saucia facere acu O. raniti; z gr. acc.: leo saucius vulnere pectus V. ranjen na prsih, ranjen v prsi, sat saucia pectus TIB. (o Beloni), saucius ense latus PR.; prim.: et iam vulgatum actis quoque (kar je običajno tudi že v prozi): „saucius pectus“ Q.; subst. sauciī -ōrum, m ranjenci, poškodovanci: CI., C., S. idr.

2. metaf.
a) (o stvareh) (p)oškodovan: CL., securi saucia trabs O., mālus celeri saucius Africo H., vites sauciae PLIN., glacies saucia sole O. raztopljen, kopneč, saucia vena mero MART. prevzeta, prežeta, alvus lubrico fluxu saucia AP. oslabljen, fauces diutina fame sauciae AP. prevzeta, prizadeta, purpurei coma saucia Nisi STAT.; (o zemlji) razrita, razorana: tellus saucia vomeribus O.
b) (o živih bitjih) α) zaradi pogostih ran, od bolezni idr. oslabljen, ošibljen, šibek (šibak), prizadet, bolan, prevzet, napaden, zdelan: AMM., gladiatori illi confecto et saucio CI., fato gere saucia morem PR. bolna, mulier diutino viscerum situ saucia AP.; z gen.: fatigationis hesternae saucius AP. ves zdelan od včerajšnjega potovanja. β) od lakote (gladu) prevzet = lačen, gladen, prestradan, sestradan: belua male saucia SIL. γ) od vina prevzet = opit, pijan: Galli hesterno mero saucii IUST., saucios per noctem opprimit IUST., saucia Terpsichore MART., Daphne AP. δ) (o zatožencu) že na pol poražen = že na pol obsojen: de repetundis saucius CAELIUS IN CI. EP. ε) duševno ranjen = razžaljen, užaljen, užaloščen, žalosten, otožen, (o)zlovoljen, nerazpoložen, vznejevoljen, vznemirjen, zaskrbljen: CL. idr., saucium eius animum insedisse CI. EP., Iuno saucia dictis STAT., exstat nemo saucius ore meo O., saucius dolore PRUD.; z gen.: Psyche aegra corporis, animi saucia AP., clientes saucii famae et salutis AUS.; poseb. ranjen, bolan od ljubezni: Medea animo aegro, amore saevo saucia ENN. AP. CI., ENN. AP. CORN., regina gravi iamdudum saucia curā (= amore) V., et a nostro saucius igne fuit O., vir Pieria pellice (= amore Pieriae pellicis) saucius H., iaceo dum saucius TIB., mens ... saucia amore LUCR.

Sauhatz, die, Jagd lov na divje prašiče

Saujagd, die, Jagd lov na divje svinje

sauver [sove] verbe transitif rešiti; spraviti na varno, rešiti (de pred); prihraniti; varovati (videz); skrivati (napake); prikri(va)ti; religion odrešiti

se sauver rešiti se, spraviti se na varno (de pred), uiti, zbežati; (mleko) prekipeti; commerce odškodovati se (sur quelque chose s čim)
il est sauvé rešen je, zunaj nevarnosti je
sauver la vie de quelqu'un rešiti komu življenje
(familier) sauver sa peau, sa tête rešiti si kožo, glavo
sauver les meubles (figuré) ne vsega izgubiti; rešiti, kar dopušča nadaljnji obstanek
sauver son honneur rešiti svojo čast
sauver les dehors, les apparences varovati ugled, videz
sauver une contradiction odstraniti protislovje
cela me sauvera un voyage ennuyeux to mi bo prihranilo neprijetno, dolgočasno potovanje
le lait se sauve mleko prekipeva
il se sauva à toutes jambes zbežal je, kolikor so ga nesle noge
sauve qui peut! reši se, kdor se more!

savínjčan m vlak, voz na pruzi Celje-Velenje

saw-doctor [sɔ́:dɔktə] samostalnik
tehnično stroj za delanje zobcev na žagi

saw-tooth množina saw-teeth [sɔ́:tu:ɵ, -ti:ɵ] samostalnik
zobec na žagi

saxophoniste, familier saxo [-fɔnist, sakso] masculin saksofonist; kdor igra na saksofon

say over prehodni glagol
povedati na pamet (a poem pesem)

sàzlija m kdor igra na saz, na turško mandolino

sbandierare v. tr. (pres. sbandiēro)

1. razviti, razobesiti zastave

2. pren. razkazovati kaj, bahati se s čim, obešati na veliki zvon:
sbandierare i propri meriti bahati se s svojimi zaslugami

sbarrista m, f (m pl. -ti) šport telovadec, telovadka na drogu

sbracciarsi v. rifl. (pres. mi sbraccio)

1. zavihati rokave; nositi, obleči brezrokavnik

2. mahati z rokami

3. pren. potruditi, prizadevati si na vso moč:
sbracciarsi a favore di un amico prizadevati si za prijatelja

sbucare

A) v. intr. (pres. sbuco)

1. priti iz luknje, iz brloga

2. ekst. priti na dan

3. nenadoma se pojaviti, pojavljati, prikazati se:
da dove sei sbucato? odkod si se vzel?

B) v. tr. pregnati, preganjati iz brloga (divjo žival)

sbugiardare v. tr. (pres. sbugiardo) postaviti na laž

scaffalare v. tr. (pres. scaffalo)

1. namestiti, nameščati police

2. dati, razvrstiti, razvrščati na police:
scaffalare i libri dati knjige na police

scaffalatura f

1. postavljanje polic; razvrščanje na police

2. police (oprema)

scaglionamento m razporeditev, razporejanje; stopničasto zlaganje; razdelitev na stopnje

scalable [skéiləbl] pridevnik
na kar se da povzpeti z lestvijo; preplezljiv; ki se da olupiti, oluščiti

scalare² v. tr. (pres. scalo)

1. alpin. plezati, preplezati (tudi ekst.)

2. odšteti, odštevati:
scalate le spese po odbitju stroškov

3. postopoma zmanjševati:
scalare un debito odplačevati dolg v obrokih

4. stopnjevati

5. ekon. jurišati, nepričakovano navaliti na delnice