Franja

patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

à quatre pattes po vseh štirih
(familier) bas les pattes! roke proč!
patte de fer kavelj
pattes pluriel de mouche čečkarija
pattes de lapin kratki zalizki
patte natatoire (zoologie) plavalna noga
patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
avoir une patte folle nekoliko šepati
avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
(familier) se casser la patte zlomiti si nogo
être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge

patto m

1. pogodba, sporazum, dogovor, pakt:
stare ai patti držati se sporazuma, spoštovati dogovorjeno
sciogliere il patto prekiniti, razdreti pogodbo
rompere il patto ne spoštovati dogovora
scendere, venire a patti paktirati, popuščati (tudi pren.);
rendersi a patti kapitulirati
fare i patti col diavolo pren. hudiču se zapisati

2. polit. pravo
patto di non aggressione sporazum o nenapadanju
patto di mutua assistenza pakt o medsebojni pomoči
Patto Atlantico Atlantski pakt, Atlantska zveza; hist.
Patto di Varsavia Varšavski pakt

3. pogoj:
a nessun patto pod nobenim pogojem, nikakor
a patto che če, pod pogojem da
PREGOVORI: patti chiari amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji

paucitās -ātis, f (paucus) majhno število, maloštevilnost, majhnost, pičlost (naspr. multitudo): L., S., C., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Hirt., N., Hyg., Vell., Col., T., Q., Front., Gell., Ap., Veg., Macr., Iust., Amm., M., p. oratorum Ci., portuum, militum C., ne paucitas Graecorum multitudine hostium circumiretur N., multitudinem paucitas superat S., contemnere paucitatem eorum, qui in arce sunt L., nimia paucitas suorum L., contemnere paucitatem hostis Cu., fuge multitudinem, fuge paucitatem, fuge etiam unum Sen. ph., alius erat cum turbae se commiserat, alius cum paucitatem contempserat Sen. rh.

paucus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, malo, got. fawai = stvnem. fao, fō malo njih, lat. paul(l)us iz *pauc-s-los) majhen, maloštevilen, redek, pičel: Auct. b. Afr., Cael., Gell., Vitr. idr., post paucum tempus Ap. čez malo časa; pesn.: Tibia pauco foramine (= paucis foraminibus) H. z malo luknjami; večinoma le pl.: Auct. b. Afr., Cels. idr., castella pauca L. (naspr. creberrima), paucis diebus Ci., urbs inter paucas munita L. ali pugna memorabilis inter paucas L. kakor malokatera = prav posebej, paucorum hominum est H. občuje le z malo ljudmi; subst.

1. paucī -ōrum, m
a) malokateri, maloštevilni, redki (naspr. omnes, plerique): S. idr., pauci sciebant Ci., pauci ordinis senatorii C., pauci de nostris C. malo naših; komp.: ne pauciores cum pluribus manus consererent S. manjše število z večjim.
b) occ. (pl.) oligarhi, plemstvo (prim. gr. οἱ ὀλίγοι): paucorum potentium ius S., scelera paucorum S., impulsu Thebanorum paucorum N. tebanskih oligarhov, factio paucorum C., tako tudi komp. pauciores Pl. imenitnejši, odličnejši, višji (naspr. plures večja drhal).
c) malokateri, maloštevilni = misleči, razsodni (naspr. velika množica, sc. nerazsodnih): pauci ac sapientes Luc. ap. Non., eloquentia haec … iactationem habuit in populo nec paucorum iudicium … pertimuit Ci.

2. pauca -ōrum, n
a) malo (naspr. multa): Sen. ph., Corn. idr., non pauca suis adiutoribus donabat Ci.
b) malo (nekaj) besed: Kom., Enn. ap. Gell. idr., pauca respondebo Ci., respondes pauca H., paucis exponere situm S., cetera quam paucissimis absolvam S. prav v kratkem.

Opomba: Gen. pl. paucûm: verbûm paucûm Enn.

paupertās -ātis, f (pauper) neimovitost, ubožnost, beda in sicer

1. pičel obstoj, pičla sredstva, pičla eksistenca, pomanjkanje sredstev, pomanjkanje bogastva = stanje, ko človek nima ne več ne manj, kot je nujno potrebno (naspr. divitiae): H., T., Sen. ph., Sil., Val. Max. idr., paupertas vel potius egestas ac mendacitas Ci., in paupertate vivere Ci. ob pičlem, non est paupertas habere nihil Mart.; v pl.: potes animo advertere et horum temporum divitias et illorum paupertates Varr. ap. Non., ex multis paupertatibus divitiae fiunt Sen. ph. pičlih dohodkov; occ. siromačíja = skromno premoženje: Dig.

2. metaf. (= egestas, inopia) revščina, siromašnost, siromaštvo, siróščina, potreba, pomanjkanje, stiska, beda, sila: Ci., L. idr., infelix Iuv., paupertas si malum est, mendicus beatus nemo esse potest Ci., cum propter paupertatem sues puer pasceret Ci.; pren. bornost, revnost, siromašnost: illam partem excusationis qua te scribis orationis paupertate (sic enim appellas) isdem verbis epistulas saepius mittere nec nosco nec probo Ci. ep., quae cur tanto opere aspernemur nihil video, nisi quod iniqui iudices adversus nos sumus ideoque paupertate sermonis laboramus Q., quam in Latinum transferentes litteraturam vocaverunt, fines suos norit, praesertim tantum ab hac appellationis suae paupertate Q.

pauvre [povrə] adjectif reven, siromašen, ubog, pomilovanja vreden; boren, nezadosten; redek (lasje); masculin revež, siromak, berač

pauvre écrivain masculin slab pisatelj
écrivaln pauvre reven, siromašen pisatelj
pauvre diable, sire, hère ubožec
les pauvres d'esprit (familier) ubogi na duhu
pauvre comme job reven kot cerkvena miš
pauvre de moi! ubogi jaz!
ne pas dire un pauvre mot niti besedice ne ziniti, dati od sebe
devenir pauvre osiromašeti

pave-faciō -ere (-fēcī) -factum (pavēre in facere) prestrašiti: fulgente eius lumine pavefactus est Ambr., pavefecit Aug.; od tod pt. pf. pave-factus 3 prestrašen, preplašen: exsiluit iunctasque manus pavefacta remisit diva potens uteri O., ast ego vicino pavefacta sub aequore mergor O., pectora O., infans Sen. tr., unum omnino ante efflatam animam signum alienatae mentis ostendit, quod subito pavefactus a quadraginta se iuvenibus abripi questus est Suet., noctu profugit Aetnaei verticis fumo ac murmure pavefactus Suet., dicitur ea nocte per quietem pavefactus gemitus maximos edidisse Suet., pavefacti clade vicissim adspicimus Sil., itidem hoc pulli pavefacti matri nuntiant Gell., primo quidem conspectu advenientis leonis territum sibi et pavefactum animum dixit Gell., in tanta violentia tempestatum videor paulum pavefactus Gell., ne a calonibus interdum vulneratis interdum timentibus et sagmariis clamore pavefactis pugnantes milites turbarentur Veg.

Pável (-vla) m Paolo:
pren. Peter ali Pavel Tizio o Caio, chicchessia
ne potrebujem ne Petra ne Pavla non ho bisogno di nessuno

paveō -ēre, pāvī (prim. gr. πτοιέω (πτοέω) bojim se, πτοία (πτόα) strah, bojazen) od strahu (vz)trepetati, zatrepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu; z abl. causae: mentes speque metuque pavent O., p. novitate O., admiratione L.; z gr. acc.: pavet agna lupos H., p. vana miracula L., omnia S., casum T., nec pedibus tantum pavendas serpentes Plin. iun. ni se treba samo nogam bati kač; z ad in acc.: p. ad omnia L., ad singulos nuntio L., ad necopinatum tumultum L.; z dat. (= za koga): Pl., Ter., Aur., sibi pavens T. v skrbeh zase; z inf.: pavetque laedere umbras O., nec illae numerare aut exigere plagas pavent T., nec pavet hic populus pro libertate subire Lucan.; z ne in cj.: id paves, ne ducas tu illam Ter., paventibus cunctis, ne eadem quae sub Gallieno fuerant provenirent Vop.; adj. pt. pr. pavēns -entis od strahu drhteč, trepetajoč, tesnobnih občutkov, v strahu, (pre)plašen, boječ: S. idr.; pl. paventes Plin. iun. strašljivci, bojazljivci, boječneži (naspr. securi).

pavidus 3, adv. -ē (pavēre)

1. od strahu trepetajoč, prestrašen, preplašen, plašen, plahoten, strašljiv, boječ (se), bojazljiv: Acc. fr., Caecil. fr., Ci., Auct. b. Afr., Lucr., V., O., H., L., S., Sen. rh., Cu., Val. Max., Col. idr., timida atque pavida Pl., pavida ex somno mulier L. preplašena, vsa iz sebe, pavidum leporem captat H., p. miles T., p. aves O., matres V., excipiunt plausu pavidos V.; pavide fugere L., castris se pavidus tenebat L., timefactae religiones effugiunt animo pavide L., pavidus semper et anxius Suet., pavide dicere Q.; komp.: quos pavidiores accepimus Plin.; superl.: intra mens pavidissima Sen., talin' pavidissime, dignum me vita putasti? Sil.; z loc.: pavidus animi Aur.; z obj. v gen.: offensionum T., nandi pavidus T., Cilices pavidi maris Lucan.; z ad in acc.: ad omnes suspiciones pavidus T.; z ex: pavida ex somno mulier L.; s skladom glag. timendi: oppidani pavidi (= paventes), ne iam facta in urbem via esset L.; z inf.: non pavidus feras mulcere leaenas Sil.; neutr. kot adv.: pavidum blandita O. plahotno, boječe.

2. tesnoben, poln plahote, poln strahu, poln tesnobe: quies pavida imaginibus Suet., fuga Sil., murmur Lucan., furtum Lucan.

3. plašeč, strašeč, navdajajoč s strahom, strah vzbujajoč: pavidos excute corde metūs O., religio Lucr., lucus Stat.

pavor (stlat. pavōs) -ōris, m (pavēre) trepet(anje), tresenje, drget(anje), tesnoba, prepadenost, nelagodje, strah, prestrašenost, bojazen, groza, srh, zona: Enn. ap. Ci., Hirt., O., Lucr., Lucan., Sil. idr., inconsultus, simulatus L., caecus T., pavor, metus mentem loco movens Ci., pavorem facere (o okoliščinah) L. vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti, pavorem alicui inicere, offundere L. koga spraviti v strah, preplašiti, prestrašiti koga, p. aquae Plin. strah pred vodo, hidrofobija, pavor est ali pavor aliquem capit, ne … L. (po skladu glag. timendi); pl. pavōrēs T., Lucan., Plin., Val. Fl. tesnobni občutki, stiske, strahovi, bojazni; occ.

1. radostni drget, drget zaradi željnega pričakovanja, napeto pričakovanje: Sil., dum ruunt currus, haurit corda pavor pulsans V.

2. nabožni strah, verski strah, versko spoštovanje, strahospoštovanje, bojazen: priscus Sil. — Pooseb. Pavor -ōris, m (= gr. Φόβος) Pávor = „Strah“, bog strahu: L., Val. Fl., Arn., Lact.

Opomba: Star. soobl. pavōs -ōris, m: Naev. fr., Pacuv. fr.

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

pay^*2 [péi]

1. prehodni glagol
plačati, odplačati, izplačati
figurativno nagraditi, poplačati, povrniti (for za kaj)
figurativno posvečati pozornost (spoštovanje), dajati čast, delati komu komplimente; obiskati koga; odškoditi, odškodovati (for za)
izplačati se za koga, koristiti komu

2. neprehodni glagol
plačati (for za)
izplačati se (crime doesn't pay zločin se ne izplača)

to pay attention (ali heed) to posvečati pozornost (komu, čemu)
to pay one's attention (ali court) to dvoriti
to pay a call (ali visit) obiskati
to pay a compliment napraviti poklon
to pay the debt of nature umreti
the devil to pay mnogo sitnosti
to pay s.o. home povrniti komu
to pay in kind plačati v naturalijah
to pay lip service to hinavsko pritrjevati
to pay on the nail takoj plačati
to pay penalty plačati globo
to pay the penalty pokoriti se, biti kaznovan
sleng to pay the piper nositi posledice; figurativno plačati za užitek koga drugega
he who pays the piper calls the tune kdor plača, tudi zapoveduje
to pay one's respects to napraviti vljudnosten obisk
to pay the shot nositi stroške
to pay through the nose (for) predrago plačati, preplačati
to pay one's way ne ostati ničesar dolžan, živeti od svojega dohodka
to pay with fine speeches izvleči se z lepimi besedami

payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček

se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
(familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
se payer de chansons dati se poceni odpraviti
payer trop cher preplačati
payer au comptant plačati v gotovini
payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
payer de sa personne ne varčevati s trudom
payer de sa poche plačati iz svojega žepa
se payer de raisons dati se pregovoriti
payer de retour vračati (ljubezen)
payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
payer en supplément doplačati
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
payer les violons plačati, nositi stroške
tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
le crime ne paie pas zločin se ne izplača

payeur, euse [pɛjœr, öz] masculin, féminin plačnik, -ica

mauvais payeur slab plačnik
les conseilleurs ne sont pas les payeurs svetovati je lahko

pay-roll [péiroul] britanska angleščina samostalnik
plačilna lista

to have (ali keep) s.o. on one's pay-roll zaposlovati koga
to be off the pay-roll biti odpuščen, biti brezposeln
he is no longer on our pay-roll ne dela več pri nas
the firm has a huge pay-roll podjetje ima mnogo delavcev

paysan, ne [pejzɑ̃, an] adjectif kmečki, deželski; masculin, féminin kmet, -ica, deželan, -nka; péjoratif kmetavzar

à la paysanne po kmečko
révolte féminin de paysans kmečki punt
le paysan du Danube človek, ki škandalizira zaradi svoje brutalne odkritosti

paziēnza f

1. potrpežljivost; potrpljenje:
abbi pazienza! potrpi no!
pazienza! nič za to, nič ne de
perdere la pazienza ujeziti se
pazienza, almeno fosse giovane ne rečem, ko bi bila vsaj mlada
la pazienza di Giobbe pren. angelska potrpežljivost
la pazienza di un certosino izjemna natančnost (pri delu)
gioco di pazienza igre pasjansa

2. relig. (cordiglio) redovniški pas

pazíti (biti pozoren) to pay attention (to), to observe, to mind, to be mindful (of), to look around, to look out (for), to watch, to be watchful, to keep watch; to take care, to be careful (ali cautious, wary, wide-awake, on the alert, on one's guard); (hraniti) to have in custody; (skrbeti za) to take care of, to have in one's care (ali charge); (negovati) to nurse, to look after, to tend; (pobrigati se) to look (to), to see (to), to attend (to)

pazíti na otroke v odsotnosti staršev to baby-sit
ne pazíti na to take no heed (ali no notice) of, to disregard, to be mindless of, to be unmindful of, not to bother, to pay little or no attention to; to lose sight of
pazi(te)! look out!, attention!, mind!
napeto pazíti to be all attention
pazi na otroka! look after the child!
pazite na mojo prtljago! take care of my luggage!
pazite na stopnice! mind the steps!
pazite bolje! take more care!
pazi nase! take care of yourself!
pazite, da vas ne vidijo! mind they do not see you!
niso pazili na moje besede my words were ignored
pazite na žeparje! beware of pickpockets!
pazíti na formalnosti to be a stickler for the formalities
pazíti z budnim očesom na to keep a watchful eye on
pazi se! mind what you are about
otroci, pazite nase! children, look after yourselves!, be careful!, take care!

pazíti garder

paziti na prendre garde à, faire (ali prêter) attention à, être attentif à, surveiller quelqu'un (ali quelque chose), veiller à (ali sur), avoir (ali prendre) soin de, avoir l'œil sur
paziti se se garder de, prendre garde à, se tenir sur ses gardes, se méfier de, ouvrir l'œil, être prudent, familiarno se garder (ali se tenir) à carreau
paziti (čuvati se) (figurativno ) veiller au grain
paziti na interese neke osebe veiller aux intérêts de quelqu'un
paziti na jetnika surveiller un prisonnier
paziti na koga avoir quelqu'un à l'œil
paziti, da ne bi padel prendre garde de ne pas tomber
paziti na otroke surveiller (ali veiller sur) les enfants
dobro paziti ouvrir l'œil (ali les yeux)
pazi!, pazite! gare!, attention!, prends (prenez) garde!, méfie-toi!, méfiez-vous!
pazite! (v šoli) faites attention!
pazi se!, pazite se! fais attention!, faites attention!
pazi, da te kdo ne vidi! prends garde qu'on ne te voie!
pazite na stopnico! prenez garde à la marche!
pazite, da dobro zaprete vrata! prenez soin de bien fermer la porte