Franja

tarpare v. tr. (pres. tarpo) pristriči peruti:
tarpare le ali a pren. pristriči komu peruti, oslabiti, onemogočiti koga

Tarpēius 3 Tarpêj(ev), (baje) ime rimskega rodu. Sp. Tarpeius (Spurij Tarpej) je bil poveljnik na Kapitolu; njegova hči Tarpeja (Tarpēia) je izdala Rimljane in odprla vrata trdnjave Sabincem; ti so jo nato ubili tako, da so jo zasuli s ščiti: L., O., Val. Max., Aur., Fl. — V klas. dobi le kot adj. = tarpêjski: lex Ci., mons Varr., L. ali saxum L., T. ali rupes L., tudi le Tarpeius (sc. mons) Plin., Sen. ph. Tarpejski hrib, Tarpejska skala, Tarpejska pečina = jugovzhodni obronek Kapitola, s katerega so metali veleizdajalce, arx V. ali arces O. ali sedes V. (po sinekdohi =) Kapitol, pater Pr. = Kapitol(ij)ski Jupiter, fulmina Iuv. strele Kapitol(ij)skega Jupitra, corona ali frons Mart. venec, ki ga je dobil zmagovalec pri kapitolijskih igrah, nemus Pr.

tas [tɑ] masculin kup, kopica

un tas de (familier) mnogo
connaître un tas de gens poznati mnogo ljudi
tas de foin kopica sena
un tas de questions, de mensonges kup vprašanj, laži
grève féminin sur le tas stavka z zasedbo delovišča
apprentissage masculin sur le tas vajeništvo, vajeniško učenje v podjetju
être sur le tas (populaire) biti na delu, delati
mettre en tas spraviti na kup, (na)kopičiti
se mettre, être en tas (na)kopičiti se
prendre sur le tas zasačiti, zalotiti pri samem dejanju
taper dans le tas obilno si postreči

tasca f

1. obl. žep:
tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
fazzoletto da tasca žepni robec
avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti

2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)

3. kulin. slaščičarska vrečka

4. anat. žep; mošnja:
tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka

tassa f

1. pristojbina, taksa:
tassa d'iscrizione vpisnina

2. pog. davek:
imporre le tasse naložiti davek, obdavčiti

tát voleur moški spol , larron moški spol

konjski tat voleur de chevaux
lovski tat braconnier moški spol
primite tatu! au voleur!
prilika naredi tatu l'occasion fait le larron

tâter [tɑte] verbe transitif potipati, otipavati; figuré preiskovati; sondirati; vleči kaj iz koga; verbe intransitif tipati, po-, preskusiti (de quelque chose kaj)

se tâter preskusiti, pretehtati svoje moči (pred kako odločitvijo)
tâter le pouls otipati utrip žile
tâter le terrain (figuré) sondirati teren
tâter d'un métier poskusiti kak poklic
il n'a pas tâté à ce plat ni pokusil, ni se dotaknil te jedi
(familier) y tâter spoznati se na kaj, biti poznavalec česa

taureau [tɔro] masculin bik

cou masculin de taureau bikovski vrat
course féminin, combat masculin de taureaux bikoborba
avoir une force de taureau biti močan ko bik
prendre le taureau par les cornes zgrabiti bika za roge, figuré odločno se spoprijeti s težavo; astronomie bik, drugi znak v zodiaku

taux [to] masculin tečaj, kurz, (obrestna) mera, kvota; (določena) cena, tarifa, pristojbina; stopnja; odstotek; številka; razmerje

taux légal po zakonu določena obrestna mera
taux de 4 pour cent (4%) štiriodstotne obresti
taux du blé cena žita
taux d'amortissement amortizacijska kvota
taux des actions tečaj delnic
taux de, du change menjalni tečaj
taux de la cote du jour (borza) dnevni tečaj
taux d'imposition davčna mera
taux d'escompte diskontna mera
taux de mortalité odstotek umrljivosti
taux de sucre dans le sang kvota sladkorja v krvi
mettre à même taux enako ceniti
prêter au taux de 5 pour 100 (5%) posoditi na petodstotne obresti, à un taux usuraire na oderuške obresti

tavola f

1. deska:
tavola d'abete, di noce jelova, orehova deska
tavola di salvezza pren. rešilna bilka
calcare le tavole pren. gled. biti igralec, igrati

2. ekst. plošča; ploščica, košček (čokolade)

3. miza: ekst. omizje; ekst. obed; gost. bife, okrepčevalnica:
a tavola za mizo, med obedom
il pranzo è in tavola obed je na mizi
tavola calda, fredda gost. bife, okrepčevalnica s toplimi, hladnimi jedmi
tavola rotonda pren. okrogla miza
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
portare in tavola dati na mizo, servirati

4. delovna miza:
la tavola del falegname skobeljnik; ekst.
tavola da stiro likalnik

5. plošča:
le dodici tavole hist. dvanajstere plošče
le tavole della legge biblijsko plošče božjih zapovedi

6. umet. tabelna podoba

7. tisk tabela; ilustracija:
tavola a colori barvna slika
tavola fuori testo tabela
tavole geografiche mape, zemljevidi

8. tabela, tablica, razpredelnica; grafikon:
tavole astronomiche efemeride
tavola censuaria katastrski register
tavola genealogica rodovnik
tavole logaritmiche mat. logaritemske tablice
tavola periodica kem. tabela periodičnega sistema elementov
tavola pitagorica mat. poštevanka
tavole di tiro voj. strelske tablice

9. mont.
tavola dormiente separator, izločevalnik
tavola a scossa stresalka

10. faseta (na dragih kamnih)

11. filat. kliše (za tiskanje znamk)

12. glasba
tavola armonica resonančni trup, pokrov, resonančno dno

13. igre
tavola reale backgammon

14. šport
tavola a vela jadralna deska, surf
PREGOVORI: a tavola non s'invecchia preg. jesti in piti drži dušo pri telesu

taxe [taks] féminin taksa, pristojbina (de za); davek (sur na); dajatev; commerce določena cena

taxe d'affranchissement des lettres poštne pristojbine za pisma
taxe sur les automobiles, sur les chiens, de luxe, professionnelle, sur la valeur foncière davek na avtomobile, pasji, luksusni, obrtni, zemljiški davek
taxe sur le chiffre d'affaires poslovni davek
taxe de consommation trošarina
taxe d'engagement, d'inscription (sport) prijavnina, vpisnina
taxe d'enlèvement des ordures ménagères pristojbina za odvoz smeti, odpadkov
taxe municipale občinski davek
taxe postale poštna pristojbina
taxe sur les postes radio (phoniques), de l'auditeur radijske pristojbine
taxe de recommandation priporočnina
taxe sur les revenus davek na dohodek; dohodnina
taxe sur les salaires davek na plače, uslužbenski davek
taxe de séjour turistična, zdraviliška taksa
taxe de stationnement pristojbina za parkiranje
taxe successorale dediščinski davek
taxe téléphonique pristojbina za telefon
taxe sur les appareils de télévision pristojbina za televizijske aparate
taxe à l'importation uvozna carina

tĕ, enklitika, pron. sufiks iz pron. debla to- (prim. is-te); priveša se pron. tu in krepi njegov pomen, toda le v nom. sg. (obl. tētē je podvojeni tē kakor je sēsē podvojeni sē): ut tute mihi praecepisti Ci.

tečáj² finance (denarni) exchange rate, rate of exchange; (denar v tečaju) currency

uradni tečáj official rate
nenaden padec tečájev sudden fall in the exchange rate
lista borznih tečájev stock exchange list
tečáj stoji, je al pari the rate stands at par
tečáj funta pada (the exchange rate of) the pound is falling (ali going down, declining)
tečáj funta se dviga (the exchange rate of) the pound is rising (ali going up, improving, advancing)
tečáj dolarja se je le neznatno dvignil the dollar has appreciated just slightly
po tečáju od... at the exchange of...

têči courir ; (voda) couler, s'écouler, passer ; (motor, stroj) marcher, fonctionner; être en cours, suivre son cours, aller son train

teči sem in tja courir çà et là
čas teče le temps passe (ali s'écoule)
beseda (jezik) mu gladko teče il parle couramment
čez teči déborder
teči pred kom précéder quelqu'un, devancer quelqu'un
teči proti, h komu courir vers quelqu'un
teči v kaj couler dans, affluer
teči za kom courir après quelqu'un, poursuivre quelqu'un, familiarno cavaler après quelqu'un
kri mi teče iz nosa je saigne du nez
teči, kolikor noge nesejo courir à toutes jambes, prendre ses jambes à son cou, familiarno courir comme un dératé (ali un fou)

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

tedánji d'alors, de ce temps-là

tedanji lastnik le propriétaire d'alors

tȅgnuti -nēm dial.
1. dotakniti se: nemoj da me tegneš; samo što bi ga noktom tegnuo, bronz bi zadrhtao če bi se ga le z nohtom dotaknil, bron bi zazvenel
2. dregniti: tko u pakao tegne, opakli se kdor v pekel dregne, se opeče; tegao bih da je tu još i zmija dregnil bi v to, tudi če bi tu bila kača; ne tegni kako u zenicu od oka

tegôba (-e) f

1. asprezza, contrarietà, avversità; malanno, acciacco; difficoltà:
življenjske tegobe le avversità della vita
starostne tegobe gli acciacchi della vecchiaia

2. amarezza, dispiacere, assillo

téhnika (-e) f

1. (konstruiranje in izdelovanje strojev, veda o dejavnosti) tecnica:
čudeži tehnike le meraviglie della tecnica
dosežki tehnike i portati, le conquiste della tecnica
poznavanje osnov tehnike conoscenza dei rudimenti della tecnica
pog. vpisati se na tehniko iscriversi alla facoltà tecnica

2. (izdelki te dejavnosti) tecnica:
bela tehnika elettrodomestici

3. (strojna in druga oprema) tecnica; apparato:
voj. vojaška tehnika apparato bellico
zaostala tehnika tecnica antiquata
opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko attrezzare il laboratorio con la tecnica più avanzata

4. (ustaljen postopek opravljanja neke dejavnosti) tecnica:
muz. tehnika igranja (na klavir, orgle) tastiera
slikarske tehnike tecniche pittoriche
um. fresko tehnika la tecnica dell'affresco
agr. tehnika proizvodnje vin enotecnica
tehnika pomnjenja mnemotecnica

5. žarg. hist., polit. (med vojno naprave predvsem za tiskarsko dejavnost) tipografia clandestina

téhtati (-am) imperf. tr., intr. ➞ stehtati

1. tr. pesare:
tehtati na kuhinjski tehtnici pesare sulla bilancia da cucina
tehtati v karatih caratare

2. intr. pesare:
paket je tehtal pet kilogramov il pacco pesava cinque chili

3. tr. pren. pesare, soppesare, valutare, considerare:
tehtati vsako besedo pesare ogni parola
tehtati možnosti valutare le chance, le possibilità
dolgo je tehtal, kaj storiti a lungo considerò cosa fare