Franja

Zadetki iskanja

  • pustíti dejar ; (dopustiti) permitir, no impedir, no oponerse ; (ne napraviti) no hacer ; (opustiti) abandonar, omitir ; (odstopiti) ceder

    pustiti koga na cedilu abandonar a alg, fam dejar a alg en la estacada (ali en las astas del toro), dejar fresco a alg
    pustimo to! dejemos eso; no hablemos más de ello
    pustiti koga čakati hacer esperar a alg
    pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
    pustiti ob strani dejar aparte
    pustiti kaj za seboj dejar tras de sí a/c
    to me pusti hladnega (fig) eso no me da ni frío ni calor
    pustiti vse pri starem dejar las cosas como estaban
    pusti šale! ¡déjate de bromas!
    pustiti koga, da odide z dolgim nosom dejar a alg con un palmo de narices
    pustiti eno stran prazno dejar una página en blanco
    pustiti ljudi govoriti, kar hočejo dejar que la gente diga lo que quiera
    on je pameten, to se mu mora pustiti es inteligente, hay que reconocerlo
    pustiti se prositi hacerse (de) rogar
    ne pustite se motiti! ¡no se moleste usted!
  • pȕstopāš m skupni pašnik, kjer vsakdo lahko pase svojo živino: nije to pustopaš ekspr. ni, da bi vsakdo lahko počenjal, kar bi hotel
  • púščica (-e) f

    1. freccia, dardo; knjiž. saetta, strale, quadrello:
    metati, prožiti puščice lanciare, scoccare frecce

    2. ekst. (znamenje) freccia:
    smerna puščica freccia di direzione

    3. lit. epigramma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    puščice letijo na vodstvo gli appunti vanno alla direzione
    pren. zadet od Amorjeve puščice ferito da Cupido
    pren. jezne puščice sguardi ostili
  • pȕšiti -īm (se) kaditi (se): pušiti cigaru, lulu, cigaretu; vulkan se puši; puši mu se glava ima veliko skrbi; neće mu se više odžak pušiti ubit bo; laže da se sve puši laže, da se vse kadi
  • púška (-e) f fucile; moschetto, schioppo:
    nameriti puško puntare il fucile
    sprožiti puško sparare, premere il grilletto (del fucile)
    biti oborožen s puško essere armato di fucile
    lovska puška fucile da caccia
    puška dvocevka doppietta
    (vojaška) puška fucile
    avtomatska puška moschetto automatico
    malokalibrska puška fucile di piccolo calibro
    strojna puška mitragliatrice
    šport. puška na šibre flobert, fucile a pallini, a pallettoni
    podvodna puška fucile subacqueo
    fiz. elektronska puška acceleratore di elettroni
    voj. nož na puško (povelje) baionett-arm!
    voj. puško k nogi piedarm!
    voj. puško na rame spallarm!
    pren. vreči puško v koruzo abbandonare la lotta, desistere
    pren. prijeti, zgrabiti za puško ribellarsi, sollevarsi in armi
    pren. umreti s puško v roki morire combattendo
  • put*2 [put]

    1. prehodni glagol
    položiti, postaviti, dati kam, vtakniti (in one's pocket v žep; in prison v ječo)
    spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu (to put to death usmrtiti koga)
    posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes)
    poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo)
    napeljati, zvabiti (on, to k)
    napisati (to put one's signature to a document)
    prestaviti, prevesti (into French v francoščino)
    izraziti, formulirati (I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?)
    oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto)
    uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti)
    zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas)
    staviti (on denar na kaj)
    vložiti, investirati (into v)
    naložiti (npr. davek, to put a tax on obdavčiti kaj)
    naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega)
    šport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into)

    2. neprehodni glagol
    podati se, napotiti se, iti, hiteti (for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odpluti; to put for home napotiti se domov)
    navtika jadrati, krmariti, pluti
    ameriško izlivati se (into v)

    to put s.o. above s.o. else postaviti koga pred drugega
    to put one's brain to it koncentrirati se na kaj, lotiti se česa
    to put a bullet through ustreliti, preluknjati koga
    to put in black and white, to put in writing napisati
    to be put to it biti prisiljen
    to be hard put to it biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemu
    to put the cow to the bull pripeljati kravo k biku
    put the case that recimo, da
    to put the cart before the horse nesmiselno ravnati
    to put o.s. in (under) the care of s.o. postaviti se pod zaščito koga
    to put out of action onesposobiti
    to put s.o. out of countenance spraviti koga iz ravnotežja
    to put down the drain vreči v vodo, neumno zapraviti
    to put all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
    to put an end (ali stop, period) to napraviti konec s čim, končati
    to put the good face on it mirno kaj prenesti
    to put one's foot in it narediti napako, osramotiti se, blamirati se
    to put in force uveljaviti
    to put s.o. on his feet spraviti koga na noge
    to put the finger on pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)
    to put s.o. on guard opozoriti koga na previdnost
    to put one's hands to lotiti se; pomagati
    to put into the hands of s.o. prepustiti komu, dati komu v roke
    to put out of one's head izbiti si iz glave, pozabiti
    to put a horse to vpreči konja
    to put s.o. in a hole spraviti koga v neugodon položaj
    to put the hand to the plough prijeti za delo
    to put one's hands in one's pocket globoko seči v žep
    to put it to s.o. apelirati na koga, dati komu na voljo
    to put a knife into zabosti
    sleng to put the lid on presegati vse meje, biti višek česa
    to put money on staviti na kaj
    to put the money to a good use pametno porabiti denar
    to put a matter right izgladiti (zadevo)
    to put it mildly milo rečeno
    to put in mind spomniti koga
    to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
    to put in order urediti
    to put s.o. on his oath zapriseči koga
    to put in practice izvajati
    to put o.s. in s.o.'s place vživeti se v položaj koga drugega
    to put on paper napisati
    not to put it past one pripisati komu kaj slabega
    to put to ransom zahtevati odkupnino za
    to put s.o. right popraviti koga
    to put in shape spraviti v dobro kondicijo, oblikovati
    to put one's shoulder to the wheel potruditi se
    to put a spoke in s.o.'s wheel metati komu polena pod noge
    to put to the sword prebosti z mečem
    to stay put ostati na mestu
    figurativno to put teeth into zagristi se v kaj
    to put s.o. through it dajati koga na sito in rešeto
    to put in use uporabiti
    to put a veto on it uporabiti veto
    to put into words izraziti z besedami, točno opisati
    to put s.o. in the wrong postaviti koga na laž, dokazati, da nima prav
    to put s.o. out of the way spraviti koga s poti
    sleng to put s.o. wise odpreti komu oči
    sleng to put the wind up s.o. prestrašiti koga, dati mu vetra
    well put dobro povedano
    to put the weight metati kroglo
    to put everything wrong narediti vse narobe
  • putative [pjú:tətiv] pridevnik (putatively prislov)
    dozdeven, domneven

    putative marriage nezakonit zakon (sklenjen v dobri veri, da je vse v redu)
  • put down

    1. prehodni glagol
    položiti, postaviti dol (npr. orožje); odložiti, pripeljati koga do kam; ukletiti, spraviti v klet; odstraniti koga (v službi), ponižati, odvzeti (komu oblast); zapreti komu usta, zavezati jezik; zadušiti, zatreti (upor); prenehati (z nepravilnostmi)
    narečno ubiti (žival)
    britanska angleščina odreči se čemu; napisati
    ekonomija (to) napisati, dati na račun koga, vknjižiti (to put s.th. down to s.o.'s account)
    ekonomija znižati (cene), zmanjšati (stroške); vpisati, zapisati koga (for za; put me down for £ 5)
    pripisati komu kaj (I put it down to his inexperience to pripisujem njegovi neizkušenosti)
    smatrati, meniti (as, for; I put him down as a fool menim, da je bedak)

    2. neprehodni glagol
    aeronavtika spustiti se

    to put one's foot down odločno nastopiti proti čemu
  • putois [pütwa] masculin, zoologie dihur (tudi krzno)

    il crie comme un putois (populaire) vpije, tuli, kot da bi ga iz kože dajali
  • puzzo m

    1. smrad (tudi pren.):
    dare, mandare puzzo smrdeti
    qui c'è puzzo d'imbroglio tukaj smrdi po prevari

    2. pren. pog. prevelik poudarek; hrup, kraval:
    quanto puzzo per una cosa da nulla veliko hrupa za nič
  • Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. Od tod adj.

    1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

    2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • quā1 (sc. viā ali parte; adv. abl. sg. f pron. quī)

    I. vprašalno kod?, kje?, metaf. kako?: illuc qua veniam? Ci., nescio qua ascendit Ci. nekako, qua facere id possis, nostram accipe mentem V.

    II. oziralno

    1. koder (kjer), s katere strani, na kateri strani: ad omnes aditūs, qua adiri poterat Ci., qua intenderat L., qua res inclinatura esset L., duae viae, qua ad hibernacula posset perveniri N., ara Athenarum, qua ad meridiem vergit N.; z determinativnim eā: ea transire flumen, qua traductus est equitatus C.; occ. (pri glagolih pregibanja) kamor: ire viam, qua monstret eques H., in Atrebatium fines, qua sibi iter faciendum sit C., qua se per fenestras luna fundebat V.

    2. metaf.
    a) do koder, kolikor: colles occupare, qua despici poterat C., effuge, qua potes O., mitigare naturam, qua repugnat Q., qua visa est Fortuna pati, tua moenia texi V.
    b) kakor, na kakršen način: qua labet Cat. kakor se komu hoče, kakor komu drago, na poljuben način; s ponavljanjem: qua res, qua ratio suaderet, quaene … H.
    c) quā … quā deloma … deloma, nekaj … nekaj, in … in, kakor … tako: usi sunt qua suis quisque, qua totius ordinis viribus L., qua consules, qua exercitum increpare L., qua dominus, qua advocati Ci., qua virum, qua uxorem di vos perdant Pl., qua feminae, qua viri Plin. iun., qua corporis, qua animi robur Val. Max.

    III. nedoločno (enklitično), nekako, kako, na kak način, morda, v zvezi z in sī: nē quā (nēquā) Ter. da ne bi morda, sī quā (sīquā) fata sinant V., sī quā (sīquā) fors adiuvet ausum V.
  • quadriller [kadrije] verbe transitif razdeliti v kvadrate; karirati

    quadriller du papier karirati papir
    quadriller une ville razdeliti mesto v cone, da bi v njih sistematično razporedili varnostne sile za vzdrževanje reda s strogim nadzorstvom
  • quadru-pēs (ali quadri-pēs) -pedis (quattuor in pēs) po (vseh) štirih nogah hodeč, na štirih nogah stoječ

    1. skokoma (v skok, skakljaje, skakljajoč, poskakujoč) dirjajoč (jezdeč): eques (po nekaterih izdajah ecus) Enn. ap. Gell.; metaf.: quadrupedi cursu Ap. v galopu, v galopadi, skokoma.

    2. štirinog, štirinogat, štirinožen, četveronog, četveronogat, četveronožen: quadrupes malum (o krokodilu) Plin., Amm.; kot subst. (spol po smislu: m, f in n)
    a) (o živalih) četveronožec (štirinožec), četveronoga (četveronožna, štirinoga, štirinožna) žival: Varr., Plin., Ap. idr., quadrupedum ungula V. konjsko kopito, tollit se arrectum quadrupes (sc. equus) V., quadrupedis cursus O. ali quadrupedum cursu V. ali quadrupedum vectiones, quorum celeritas … Ci. (sc. equi, oz. equorum), saucius quadrupes (sc. cervus) V., bos aut alia quaevis quadrupes Ca., quadrupes nulla (sc. vacca) V., parvae quadripedes Plin., cetera ali maiora quadrupedia Col., omnia quadrupedia Vulg.
    b) o človeku (če se štejeta njegovi roki za nogi): multos quadrupedes caveā coërcuit Suet. na vseh štirih (tj. na rokah in nogah, kakor živali) stoječe, quadrupes per angustias effossae cavernae receptus in proximam cellam Suet. plazeč se po vseh štirih, quadrupedem constringito Ter. zveži mu roki in nogi (pravzaprav: zveži ga tako, da bo na vseh štirih stoječ podoben zveri).
  • quaestiō -ōnis, f (quaerere nam. quaesere)

    1. iskanje: Afr. ap. Non., cave fuas mihi in quaestione Pl. glej, da se mi ne boš dal iskati, da te mi ne bo treba iskati; v istem pomenu tudi: tibi ne in quaestione essemus cautum intellego Pl.

    2. metaf.
    a) izpraševanje, (po)vpraševanje, zaslišanje, zasliševanje: rem quaestione captivorum explorare C.
    b) sodna (kazenska) preiskava: Icti. idr., aestivum tempus non quaestionis est C. ni (pripraven) za sodne preiskave, quaestio a senatu decreta Ci., quaestionem habere Ci., L. ali exercere Ci. pričeti preiskavo, izvajati (voditi) preiskavo, preiskovati, quaestionem habere de viri morte Ci. o smrti, toda quaestionem habere de servis Ci. ali ex servis L. sužnje vzeti (jemati) v (pod) preiskavo, sužnje podvreči preiskavi, quaestiones rerum capitalium Ci. zaradi (glede) glavnih hudodelstev, quaestio inter sicarios Ci. zaradi (glede) zavratnega umora; occ. natezanje, mučenje (muke) na natezalnici: servos in quaestionem dare, ferre, polliceri, postulare idr. Ci., ad (in) quaestionem abripi Ci., offerre corpus quaestioni Cu., de uxoribus in servilem modum quaestionem habent C. = preiskujejo z natezanjem, (sc. haec) nihil ad tortorem facti enim in eculeo quaestio est, iuris in iudicio Ci. dejanje (hudodelstvo) se preiskuje na natezalnici, pravno vprašanje pa pred sodiščem.
    c) meton. α) kazensko sodišče, zborno sodišče, sodni zbor: quaestioni praeesse Ci., praepositus est quaestioni Ci., quaestiones perpetuae Ci. stalna zborna sodišča; ker so bila prvotna narodna sodišča zelo počasna in neokretna, so se sodne preiskave posebnih kazenskih stvari že zgodaj poverjale višjim oblastnikom (gl. pod quaesītor). Ta izredna sodišča so po l. 149 na Kalpurnijev predlog (lex Calpurnia repetundarum) postala stalna (perpetuae); načeloval jim je pretor ali pa iudex quaestionis Ci. tj. višji sodnik, ki je preiskave vodil pod pretorjevim nadzorstvom. Poleg teh načelnikov ali predsednikov je sodni posel opravljalo nad 50 porotnikov, ki so bili sprva senatorji, po času Gaja Grakha (l. 122) vitezi, od l. 70 (po Avrelijevem zakonskem predlogu) dalje tudi tribuni aerarii. V Ciceronovem času je bilo 8 stalnih zbornih sodišč: repetundarum, maiestatis, peculatūs, ambitūs, inter sicarios, veneficii, de vi, falsi. Sicer je quaestio tudi = (preiskovalno) sodno osebje, sodniki, sodišče sploh: dimittere quaestionem Ci. razpustiti sodišče = ustaviti preiskavo, totam quaestionem a severitate ad clementiam transferre Val. Max. β) preiskovalni spis, preiskovalni zapisnik: fictam quaestionem conscribere Ci., obsignare quaestionem (conscriptam) Ci.
    d) znanstvena (učena) preiskava, raziskava, raziskovanje, izsledovanje, znanstveno vprašanje: Q., Plin., Iuv., quae (sc. sententia) veri simillima (sc. sit), magna quaestio est Ci. je veliko vprašanje, še ni dognano, res in disceptationem quaestionemque vocatur Ci. se znanstveno razpravlja in preiskuje, tota fere quaestio tractata videtur Ci. je, kot kaže, dokončana..
    e) predmet preiskovanja (raziskave), snov, tvarina: perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci., quaestionem poëticam proponere N. snov iz poetike, quaestionem sustinere posse Ci. biti dorasel snovi; poseb. kot ret. t.t. sporna (preporna) govorniška snov, sporno vprašanje, tudi glavna točka sporne snovi: Ci.
  • quaggiù avv.

    1. tu doli, sem dol

    2. ekst. tu, na jugu

    3. pren. tu, na zemlji

    4.
    da, di quaggiù od tod
  • qualche agg.

    1. kak, kakšen, nekaj:
    ho ancora qualche soldo da parte prihranjenega imam še nekaj denarja
    qualche volta, qualche giorno prej ali slej
    in qualche parte, da qualche parte nekje
    in qualche modo nekako

    2. neki, določen:
    ho qualche ragione per dubitare di lui imam svoje razloge, da dvomim o njem

    3. kak, nekakšen, primeren (z nedoločnim členom):
    devo trovare una qualche scusa najti moram kakšen izgovor
  • qualcōsa pron.

    1. kaj, nekaj:
    posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
    avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
    avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
    è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
    ne so qualcosa io! jaz že vem!
    qualcosa come nič manj kot:
    ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona

    2. pog. (res) nekaj:
    lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna

    3. nekdo:
    pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo
  • qualifier [kalifje] verbe transitif označiti, imenovati, oceniti, kvalificirati, dati sposobnost, usposobiti

    qualifier de crime označiti kot zločin
    il me qualifia d'imposteur rekel je, da sem goljuf
    se qualifier (sport) kvalificirati se, uspešno opraviti kvalifikacijske tekme; izkazati se sposobnega
    il se qualifie d'avocat izdaja se za odvetnika