Franja

pepe m

1. bot. poprovec (Piper nigrum)

2. kulin. poper (začimba):
pepe in grani poper v zrnih
pepe macinato mleti poper
pepe bianco, nero beli, črni poper
essere tutto pepe biti živi ogenj
non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo

3. ekst. kulin.:
pepe di Caienna paprika (začimba)
pepe di Giamaica (pimento) piment

4.
sale e pepe poprasto siv:
vestito sale e pepe siva obleka
capelli sale e pepe osiveli lasje

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno

per (prim. skr. pári okrog, ob, gr. περί, πέρι)

A. adv. kot predpona

1. okoli in okoli, po vrsti, ob … , pre … : peragrare, perequitare, perspicere, perquirere, perlegere.

2. skozi pre … , raz … : percutere, perfodere, perlucēre, percurrere, perennis, perscindere, perfringere.

3. do kraja, popolnoma, do..., pre...: perficere, perscribere, permanere, perpeti.

4. zelo, prav, pre...: tako poseb. pri adj. in adv. (prim. gr. περικαλλής): perabsurdus, peramplus, permagnus; pa tudi pri glag.: peraestimare, perpopulari, perosus; dovršitev dejanja zaznamujejo glag.: perficere, perscribere, perorare, trajanje pa: perpeti, persequi, pertinere. — Naslonke (poseb. pron. in -que) včasih ločijo per od njegovega adj. ali adv. (redkeje glag.): altera pars per mihi brevis fore videtur Ci., per mihi benigne respondit Ci., te per videre velim Ci., pergrata perque iucunda Ci. Sledečemu l se per včasih priliči: pel-licio iz *per-lacio, pel-luceo iz per-luceo; drugi del sestavljenke takrat nav. oslabi: perficio, pertineo, pellicio, perpetior, perfringo, perquīro (iz glag. facio, teneo, lacio, patior, frango, quaero); tako tudi: perennis, peregre iz annus, ager. če ostane glag. vokal nespremenjen, je to pasestavljenka (rekompozicija).

5. čez = čez mejo ali mero, čezmerno, prekomerno, predaleč; od tod v slabo; za..., z..., s... itd.: pellicere, perdere, perire, peierare.

B. praep. z acc. (včasih v anastrofi: culmina per hominum V., fata per Aeneae V.; prim. parumper, paullisper, semper).

I. krajevno

1. okoli (okrog) po, po, po vrsti: equites per oram disponere C., per agros vagari C., per terrarum orbem celebrari S., iter per Siciliam facere Ci., iactata per undas V., Cyclades sparsae per aequor V., pacem per aras exquirunt V. hodeč od žrtvenika do žrtvenika, okrog ob žrtvenikih, per domos invitari L. od hiše do hiše, supplicare per compita L. hodeč iz ulice v ulico, po vseh ulicah, per manus tradere C., L. iz roke v roko, per circum triumphali veste uti T.; tako tudi: incedunt per ora vestra magnifici S. v vaši navzočnosti, vpričo vas; prim.: per hostium oculos traduci L. pred očmi sovražnikov, nitidus quā quisque per ora cederet H., per ora hominum ferri Plin. iun., per ora civitatium traduci Iust., per triumphum agi C. v zmagoslavju, zmagoslavno.

2. (tja) po, (dol) po, čez, preko, ob, poleg, vzdolž: per temonem percurrere C., se per munitiones demittere C. demitti per tegulas Ci., per gradūs deici L., dum te fugeret per flumina V.

3. skozi, čez: ire per Aeduorum fines, per Sequanos C., per ignes O., ire per feras O. ali per umbras V. okrog, med, per forum duci in aedem Concordiae Ci., per membranas oculorum cernere Ci. —

II. časovno

1. ob, med, v: Ter. idr., per idem tempus Ci., per eos dies praetor Brundisinus venit L., per concilium loqui C., per aestum sitim restinguere V. opoldne, per somnum visa imago V. v snu, v sanjah, per ludos scorta rapere L. med.

2. po, skozi ((za) kako dolgo): ludi decem per dies facti sunt Ci., incendium per duas noctes tenuit L., Siciliam per triennium vexavit Ci., oppugnata domus per multas horas Ci., per totam vitam Cu.

3. (pri subst., ki izražajo kako stanje, navidezno v modalnem pomenu) med, v, ob: per seria et ludum Cu., per otium L., per iram fecit Ci. (med jezo =) v jezi, multa per furorem effata V., per tacitum Ganges fluit V. v miru, mirno. —

III. v instrumentalnem pomenu

1. zlasti v pomenu po (z loc.): Eutr., per tot … imperia in summum fastigium evectus Vell.; (pri osebah) po, s pomočjo, od: per exploratores certior factus C., per speculatores cognovit C., istius iniurias per vos ulcisci Ci., per internuntios colloqui cum aliquo N., Christus per Pontium Pilatum supplicio adfectus est T., per errorem in fraudem incurrere Ci.; od tod: virtus per se ponderanda N. sama po sebi, castra exigua per se C., per se, quae videbantur, administrabant C. sami od sebe, samostojno, ne da bi jim bil kdo ukaz(ov)al, per se erant infideles C., per se nihil audet C. sam od sebe, samostojno, brez tuje pripomoči; tako tudi: per me, per te L., S., per omnia L. povsem, docela, popolnoma, per occasionem L. ob priložnosti.

2. z oslabelim instrumentalnim pomenom (pri stvareh) po, ob, z (s): aegre per manus tractus servatur C. z rokami, de muris per manus demitti C. z rokami, po rokah, per epistulas, litteras N. pis(me)no, per inducias decipere aliquem Ci.; navidezno v modalnem pomenu: per vim temptare iter C. po sili, s silo, siloma, nasilno, per dolum, per fraudem S., N. zvijačno, kovarno, per contumeliam C. na sramoten način, sramotno, per cruciatum interfici C. kruto, per commodum L. udobno, lagodno, ležerno, per artem V. umet(el)no.

3. pod pretvezo, z izgovorom, pod obrazem (plaščem), pod imenom, pod krinko, navidezno, češ da: fraudare aliquem per tutelam aut societatem Ci., per causam exercendorum remigum C. češ da se morajo uriti, per Caecilium accusatur Sulla Ci. pod Cecilijevim imenom; poseb.: per fidem aliquem circumvenire C. ali laedere Ci. s krivo prisego. —

IV. kavzalno

1. zaradi, spričo, vsled, iz: per mollitiem animi Cu., qui per aetatem ad pugnam inutiles videntur C., per causam (da bi) equitatūs cogendi discedit C., per avaritiam decipere Ci., per metum potius quam voluntate L.

2. (poseb. pri osebah) zaradi, zadélj, zatégadélj, s strani, kar (kolikor) je na kom, v moči koga, kar (kolikor) zadeva koga, je odvisno od koga: Ter., Eutr. idr., aeque hoc per senatum efficere potuit N., trahantur per me (zaradi mene) pedibus omnes rei Ci., si per me licuisset Ci. z moje strani, si per suos esset licitum N. z njihove strani, id per se fieri licere C. kolikor je odvisno od njegove volje, quod per leges liceret Ci. kar zadeva zakone, per Afranium stare, quominus proelio dimicaretur C. na Afraniju je, v Afranijevih rokah (moči) je, od Afranija (Afranijeve volje) je odvisno, per ceteros non stetit, quin … Cu. drugi so bili krivi, da … , per valetudinem Ci., L. zaradi zdravja (zdravstvenega stanja).

3. (pri rotitvah) zaradi, na, pri: per deos iurare Ci., oro te per deos Ci., per deos perque foedera obtestabatur C., per sidera testor, per superos V., per deos (immortales)! Ci., per deos atque homines! Ci., per maiestatem imperii S., per dextram te istam oro Ci. Per je pogosto ločen od svojega sklona: Ter., per ego has lacrimas oro V., per ego … iura precor L., per ego te deos oro Pl.; podobno: per vos et fortia facta ne fidite V. (nam.: oro vos per fortia facta), per si qua est fides V. (= per fidem, si qua est).

pera f

1. hruška (sad):
cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

2. šalj. glava:
grattarsi la pera počohati se po glavi

3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
lavoro a pera zanič delo
parlare a pera govoriti brez repa in glave

4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
farsi una pera vbrizgati si dozo heroina

peradventure¹ [pərədvénčə] prislov
arhaično morda, slučajno

lest peradventure da ne bi slučajno
if peradventure če bi slučajno

per-bītō -ere (per in bītere, baetere)

1. preiti (prehajati), (pre)iti na drugo stran: in Siciliam Pl.

2. poginiti (poginjati), konec vzeti (jemati): P. F., ego puerum interead ancillae subdam lactantem meae, ne fame perbitat L. Andr. ap. Non., nam me perbitere, illis opitularier quovis exitio cupio, dum prosim Pac. fr., set numquam scripsistis qui parentem aut hospitem necasset quo quis cruciatu perbiteret Enn. fr., malo (maximo) cruciatu Pl., hic amet, familiae fame perbitant, ager autem stet sentibus Caecil. fr.

percezione f

1. percepcija; zaznava, zaznavanje, dojemanje; predstava, dojetje:
non avere la minima percezione di ciò che sta avvenendo ne imeti najmanjše predstave o tem, kar se dogaja

2. prejem, prejemanje; izterjanje

perch² [pə:č] samostalnik
gred (za kure), drog, visok sedež
figurativno varen položaj; sora (pri vozu); merilna palica (5,5 yarda, 5.029 m)
navtika plovno znamenje v morju, palica v morju

come off your perch ne bodi tako vzvišen
sleng to hop the perch umreti
to knock s.o. off his perch premagati koga

perché

A) avv. (v vprašalnih stavkih) zakaj:
perché non rispondi? zakaj ne odgovoriš?

B) cong. (zato) ker; (zato) da

C) m invar. zakaj, vprašanje; vzrok, razlog; namen:
non si possono spiegare tutti i perché della vita ni moč razložiti vseh vprašanj v življenju

percheron, ne [pɛršrɔ̃, ɔn] adjectif iz pokrajine Perche (zapadno od Pariza); masculin težak, močan vprežni konj

percibir zaznati, opaziti, slišati; dobiti, prejeti (plačo)

percibir su sueldo prejeti svojo plačo
no percibirse de ne opaziti

per-cipiō -ere -cēpī -ceptum (per in capere)

1. prije(ma)ti, preje(ma)ti, spreje(ma)ti, zaje(ma)ti, nase ali vase vzeti (jemati), navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti; polastiti (polaščati) se, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti koga: (sc. Icarus) nullas percipit auras O. ne more (z brezkrilimi rokami) zajemati nobenega zraka več, ardor percipit aëra Lucr., tactu percipit rigorem O., percipere fructūs Ci. pobirati, sucum Col., colorem Plin., arteria, per quam vox percipitur Ci., sensus percipit rem in se Lucr.; pren.: p. fructum victoriae C. žeti, fructum ex re Cu. okoristiti (okoriščati) se s čim, praemia C. dobiti, uživati, urbis odium me percipit Ter., percipit me voluptas et horror Lucr.

2. metaf.
a) zazna(va)ti, (ob)čutiti, occ. videti, slišati, poslušati, uži(va)ti itd.: sonum Ci., querelas L., dolores miseriasque Ci., gemitum hominis Cu., spectaculum Ci., gaudia O., voluptas percipitur sensibus Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest Ci., perceptā Treverorum fugā C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: percipite (poslušajte), quid dicam Ci., percipe, quid dubitem V.; z ACI: percepi super his rebus nostris te loqui Pl.
b) (na)učiti se česa, priučiti se čemu, česa, v pf. = (po)znati, vedeti: artificium, philosophiam Ci., usum eius generis proeliorum C., philosophorum praecepta ita percepta habuit N. (besedna igra) se je naukov filozofov tako naučil, je nauke filozofov tako poznal, nullo usu rei militaris percepto C. ki si niso pridobili še nobenih vojaških izkušenj, ad percipiendam virtutem litteris adiuvari Ci., civium nomina perceperat Ci. je znal na pamet, nomen perceptum Ci. znano.
c) doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, pojmiti, pojmovati, spozna(va)ti, jasno sprevide(va)ti: aliquid animo Ci., ratio ipsis percepta Cu., vis percipiendi Q. doumljivost, pro percepto alicui liquere Gell. veljati komu za neizpodbitno (neovrgljivo) trditev; subst. pt. pf. percepta -ōrum, n (= gr. ϑεορήματα) načela, pravila: artis Ci.

Opomba: Star. cj. plpf. percepset = percepisset: Pac. ap. Ci.

percussus -ūs, m (percutere) udarjanje, udar(ec), sunek: percussu crebro saxa cavantur aquis O. voda izvotli skale tako, da pogosto pada nanje, venarum inaequabili formicante percussu Plin., percussu linguae Sen. ph., percussu aquae Vitr., dentes ex percussu agitantes Cass.; pren.: non sentire percussum Sen. ph. razžalitve ne (ob)čutiti boleče.

per-depsō -ere -uī (per in depsere) močno (pre)gnesti, močno (pre)guliti (v obscenem pomenu): hoc ne ipsi accideret patrui perdepsuit ipsam uxorem et patruum reddidit Harpocratem Cat.

perder [-ie-] izgubiti, priti ob (kaj), zapraviti, poškodovati, uničiti

perder el aliento ob sapo priti
perder una batalla izgubiti bitko
perder el curso pasti (v šoli), ne napraviti izpita
perder la gordura, perder las carnes shujšati
perder la ocasión zamuditi priliko
perder el enlace, el tren zamuditi zvezo, vlak
perder terreno nazaj priti
llevar las de perder kratko potegniti, izgubiti
perder de vista izgubiti iz vida
no perder la sangre fría ostati hladnokrven
vender perdiendo proda(ja)ti z izgubo
perderse izgubiti se, propasti, pokvariti se (živila); postati neraben; zaiti; izgubiti nit (v govoru); razbiti se (ladja); slepo se vdati (pregrehi); gl izgubiti takt
¿qué se te ha perdido aquí? kaj pa iščeš tu?

pérdida ženski spol izguba; škoda

pérdida de sangre izguba krvi
pérdida de vista izguba vida, oslepitev
a pérdida de vista v nedogled
sin pérdida de tiempo brez izgubljanja časa, nemudoma
padecer (sufrir), reparar una pérdida utrpeti, poravnati izgubo
¡no tiene pérdida! ne morete zaiti!
evitar pérdidas obvarovati se škode

perdido izgubljen; sprijen, pokvarjen, razuzdan

¡está perdido! izgubljen je! z njim je konec!
llevar perdida la cuenta de... ne se več (dobro) spominjati na ...
estar perdido por una mujer smrtno zaljubljen biti v neko žensko
oficina de objetos perdidos urad za najdene stvari
puesto perdido de polvo čisto zaprašen
darse por perdido priznati se za premaganega
es un borracho perdido nepoboljšljiv pijanec je
es un perdido (on) ni nič prida

perdre* [pɛrdrə] verbe transitif pogubiti; ruinirati; potopiti (ladjo); prizadeti težko škodo; izgubiti; zamuditi; zapraviti; verbe intransitif imeti izgubo (sur une marchandise pri nekem blagu); izgubljati na vrednosti; puščati (posoda); marine počasneje voziti, zaostajati (sur za)

se perdre izgubiti se, izginiti; propasti; pokvariti se; marine, figuré razbiti se; spodleteti; zaiti, zabloditi; izumreti
n'avoir rien à perdre ne imeti česa izgubiti
fouer à tout perdre vse staviti v igro
perdre sa clef (populaire) imeti drisko
perdre connaissance onesvestiti se
se perdre en conjectures izgubljati se v ugibanjih, domnevanjih
perdre contenance zmesti se
perdre courage, espoir izgubiti pogum, upanje
perdre le fil (figuré) izgubiti rdečo nit
perdre le goût du pain (populaire) umreti
perdre (l')haleine priti ob sapo
perdre une occasion zamuditi priložnost
y perdre son latin ničesar ne razumeti
perdre le nord izgubiti se
perdre ses pas truditi se brez haska
perdre patience izgubiti potrpljenje
perdre pied, terre izgubljati tla pod nogami
perdre du poids shujšati
perdre du terrain (figuré) izgubljati ne terenu, nazadovati
perdre de vue izgubiti iz vida
vous ne perdez rien pour attendre nič vam ne bo ušlo, vam ne bo prihranjeno
se perdre dans les détails izgubljati se v podrobnostih
je m'y perds ničesar več (tu) ne razumem
les fraises vont se perdre jagode se bodo pokvarile
perdre l'équilibre izgubiti ravnotežje

père [pɛr] masculin oče (tudi figuré, religion); pater

père adoptif, nourricier, de famille adoptivni, krušni, družinski oče
le Saint-Père papež
nos pères naši očetje, predniki
gros père debelinko
le père Noël božiček (dedek Mraz)
le coup du père François udarec na tilnik
placement masculin de père de famille naložba s skromnim, a zanesljivim donosom
tel père tel fils (proverbe) jabolko ne pade daleč od drevesa

pérenne [perɛn] adjectif (dolgo)trajen

source féminin pérenne studenec, ki vse leto ne usahne