Franja

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

tŕd (-a -o)

A) adj.

1. duro:
trda postelja letto duro
trda tla pavimento duro
trda koža pelle dura
trdi sir formaggio duro
trda platnica copertina cartonata

2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
trdo življenje vita dura
trda revščina miseria nera

3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trda tema oscurità profonda, buio pesto
delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
biti trd essere alticci
trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
biti trde glave avere la testa dura
šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
imeti trdo kožo avere la pelle dura
potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
vladati s trdo roko governare con mano dura
iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
biti trdega srca essere spietati, inflessibili
pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
trd od strahu irrigidito dallo spavento
trda droga droga pesante
trda gradacija forte gradazione
metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
trda kovina metallo duro
trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
anat. trda mrena dura madre
kem. trda voda acqua dura
med. trdi čankar ulcera dura
anat. trdo nebo palato duro
inform. trdi disk disco rigido
bot. trdi les legno duro
lingv. trdi znak carattere, segno duro
agr. trdo žito grano duro

B) tŕdi (-a -o) m, f, n
trda mu prede fa una vita dura
trda gre komu è al verde, a corto di denaro
spati na trdem dormire sul duro
v trdo kuhano jajce uovo sodo
udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente

trikotnik² [ó] moški spol (-a …) das Dreieck (Bermudski Bermudadreieck, risalni Zeichendreieck); sira: die Ecke, Käseecke; (trikotno razmerje) das Dreiecksverhältnis
tehnika krmilni trikotnik die Haltestange
pomorstvo, šport regatni trikotnik der Dreieckskurs
varnostni trikotnik avtomobilski: das Pannendreieck, Warndreieck
znak za trikotnik das Dreieckszeichen

trobent|a¹ [é] ženski spol (-e …) glasba die Trompete (basovska [Baßtrompete] Basstrompete, jazzovska Jazztrompete, naravna Naturtrompete)
igrati na trobento die Trompete blasen/auf die Trompete blasen
znak s trobento das Trompetensignal

trobénta glasba trumpet

orkestralna trobénta valve trumpet
znak, signal s trobénto bugle call, trumpet call
dati znak s trobénto za alarm to sound the alarm
trobiti s trobénto to trumpet
trobénta sodnega dne religija the last trump

tróblja trompe ženski spol , corne ženski spol , (avtomobilska) klaxon moški spol , avertisseur moški spol

ušesna troblja (anatomija) trompe d'Eustache
dajati znak s trobljo corner, klaxonner, donner des coups de klaxon

tróblja

avtomobilska troblja bocina f
znak s trobljo bocinazo m, señal f (dada) con la bocina
da(ja)ti znak s trobljo tocar la bocina

trumpet [trʌ́mpit]

1. samostalnik
glasba trobenta; glas, zvok trobente (tudi figurativno)
zvočnik (gramofona itd.)

trumpet call znak, signal s trobento
ear trumpet slušalo (za naglušne)
flourish of trumpets trobentanje s trobentami, fanfare
speaking-trumpet govorilo, trobilo; megafon
to blow one's own trumpet trobentati, peti (sam) svojo slavo, hvalo; sam sebe hvali(sa)ti
to sound the trumpet (za)trobiti, (za)trobentati

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
trobiti s trobento, trobentati (tudi o slonu)
figurativno raztrobiti; razglasiti

union [jú:njən] samostalnik
zveza; združenje; unija; povezanost
politika priključitev, zedinjenje; zakonska zveza, zakon; delavsko združenje, društvo, sindikat; sloga, harmonija
trgovina iz različnega materiala stkana tkanina; levi gornji del nacionalne zastave (ki predstavlja politično zvezo ozemelj); naprava za spajanje cevi, spoj dveh ali več predmetov (cevi, vrvi); plitva kad za čiščenje piva
(= union workhouse) zgodovina ubožnica

union card sindikalna izkaznica
union catalogue ameriško skupen katalog (več knjižnic)
the Union flag, the Union Jack državna zastava Velike Britanije
the Union Združene države Amerike; (tudi) Združena kraljevina (britanska); zgodovina severne države (v secesijski vojni)
Universal Postal union svetovna poštna unija
trade union strokovna zveza, delavska zveza, sindikat (v Angliji in v ZDA)
to bring about a union izvesti, izvršiti unijo
their union is not a happy one njun zakon ni srečen
to live together in perfect union živeti skupaj v popolni harmoniji
to hoist (ali to fly) a union flag down dati znak za nevarnost (z narobe dvignjeno angleško mornariško zastavo)

ustavljanj|e srednji spol (-a …) das (langsame, ständige) Anhalten, stoppen ➞ → ustavitev
… za ustavljanje Halte-
(mesto der Halteplatz, naprava die Haltevorrichtung, črta die Haltelinie)
prepoved ustavljanja das Halteverbot
znak za prepoved ustavljanja das Halteverbotsschild

ustávljanje

ustavljanje prepovedano défense ženski spol (ali interdiction ženski spol) de s'arrêter; (prometni znak) stationnement moški spol interdit

ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

A) perf., imperf.

1. fermare, arrestare:
avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

2. fermare, interrompere; sospendere:
ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
avt. znak ustavi il segnale stop
jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

1. fermarsi, arrestarsi:
hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
ura se je ustavila l'orologio si è fermato
v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'

utripajoča luč ženski spol das Blinklicht, die Blinkleuchte; pri vozilu: das Blinkzeichen, die Warnblinkleuchte, die Warnblinkanlage
dati znak z utripajočo lučjo ein Blinkzeichen geben

utripalk|a ženski spol (-e …) das Blinklicht, die Blinklampe, der Blinker
dajati znak z utripalkami blinken, ein Blinkzeichen geben

utrujenost ženski spol (-i …) die Müdigkeit (pomladanska Frühjahrsmüdigkeit), der Ermüdungszustand; die Abgespanntheit, die Ermattung, die Mattigkeit; tehnika die Ermüdung (materiala Materialermüdung)
utrujenost tal agronomija in vrtnarstvo Bodenmüdigkeit, Bodenermüdung
znak utrujenosti die Ermüdungserscheinung

v s neskl. osemindvajseta črka latinične abecede, tretja cirilske i glagolske azbuke; malo v, veliko V; v rimskem zapisovanju številk V znak za pet (5); v. kratica za vidi (= glej) in vek, vijek (20. v.), v kemiji kratica za vanadijum, vanadium (V), v fiziki kratica za volt (V) in v geometriji kratica za prostornino (V), volumen in višino (v)

vihar moški spol (-ja …) der Sturm (peščeni Sandsturm, snežni Schneesturm, sončni astronomija Sonnensturm, vrtinčast Wirbelsturm, na morju Seesturm; figurativno navdušenja Begeisterungssturm)
figurativno vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
znak za vihar das Sturmwarnungszeichen, Sturmzeichen
opozorilo, da se bliža vihar die Sturmwarnung
napovedovati vihar auf Sturm stehen (die Zeichen stehen auf Sturm)
razbičan od viharja valovi: sturmgepeitscht
razkuštran od viharja drevo: sturmzersaust
škoda zaradi viharja der Sturmschaden
tišina pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
kdor seje veter, bo žel vihar wer Wind säet, wird Sturm ernten

vȍden -a -o, dol. vòdenī -ā -ō
1. vodén: -o vino; -e oči
2. vôden, vôdni: -i pritisak; -a biljka, zmija, boja; -e cijevi, naprave
3. za vodo: -a čaša
4. -a bolest med. vodenica; -e boginje med. norice; -a glava med. vodena glava; -i moljci zool. mladoletnice, Trichoptera; -a buha zool. povodna bolha; -a drezga bot. širokolistna koščica, Sium latifolium; -a kuga bot. vodna kuga, Elodea; -a paprat bot. Venerini lasci, Adiantum capillus-veneris; -a nedjelja beli teden; -i kos zool. povodni kos, Cinclus cinclus; -i orah bot. vodni orešek, Trapa natans; -i plin vodni plin; -a turbina vodna turbina; -i tetrljan bot. močvirski čišljak, Stachys palustris; -i znak vodni znak; -o staklo vodno steklo

vôden¹ de(l) agua

vodna gladina (površina) nivel m (superficie f) del agua
vodno gospodarstvo economía f del agua, hidroeconomía f
vodno letalo hidroavión m
vodna moč fuerza f hidráulica
vodna ondulacija (las) ondulación f al agua
vodna oskrba aprovisionamiento m de agua
vodna para (hlap) vapor m de agua
vodno onesnaženje impurificación f del agua, med contaminación f del agua
vodna pot vía f fluvial, vía de navegación interior, canal m
vodni (morski) prevoz transporte m fluvial (marítimo)
vodni pritisk presión f hidráulica
vodna poraba consumo m de agua
vodna ptica ave f acuática
vodna rastlina planta f acuática
vodna sesalka bomba f de agua
vodno srnučanje esquí m acuático
vodno steklo kem silicato m de sodio (ozir. de potasio)
vodni stolpni rezervoar depósito m elevado de agua, cambíja f
vodni šport deporte m náutico
vodni števec contador m de agua
vodna tehtnica (libela) nivel m de aire
vodni tok corriente f de agua
vodna turbina turbina f hidráulica
vodna ura reloj m de agua, clepsidra f
vodna zaloga provisión f de agua
vodni znak marca f de agua, filigrana f
vodne živali animales m pl acuáticos

vodn|i (-a, -o) Wasser- (grad das [Wasserschloß] Wasserschloss, mehur medicina die Wasserblase, mlin die Wassermühle, oblak die Wasserwolke, priključek der [Wasseranschluß] Wasseranschluss, režim der Wasserhaushalt, steber die Wassersäule, stolp der Wasserturm, šport der Wassersport, števec der Wasserzähler, die Wasseruhr, tlak der Wasserdruck, tok der Wasserstrom, top der Wasserwerfer, die Wasserkanone, udar der Wasserschlag, zalogovnik der Wasserkasten, znak das Wasserzeichen, žleb die Wasserrinne, barva die Wasserfarbe, cev das Wasserrohr, črpalka die Wasserpumpe, energija die Wasserkraft, gladina der Wasserspiegel, kopel das Wasserbad, para der Wasserdampf, pipa die Wasserpfeife, pištola die Wasserpistole, pljuča die Wasserlunge, postelja das Wasserbett, površina die Wasserfläche, (površina vode) die Wasseroberfläche, pravica das Wasserrecht, raztopina die Wasserlösung, smučka der Wasserski, terapija die Wasseranwendung, tromba die Wasserhose, turbina die Wasserturbine, zanka die Wasserschleife, žila die Wasserader, žival das Wassertier, gospodarstvo die Wasserwirtschaft, hlajenje die Wasserkühlung, kolo das Wasserrad, pravo das Wasserrecht, ravnotežje der Wasserhaushalt, die Wasserbilanz, steklo das Wasserglas, stikalo der Wasserschalter); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika wasserbewohnend ➞ → pižmar, kunec, pajek, stenica, kislica, perunika, želva …
|
vodno zelo bogat stark wasserführend