Franja

dédire* [dedir] verbe transitif ugovarjati, oporekati (quelqu'un komu); zatajiti

se dédire vzeti nazaj, umakniti, prelomiti svojo besedo, obljubo; preklicati (de quelque chose kaj), odstopiti (de quelque chose od česa)
se dédire d'une promesse ne držati obljube
(populaire) cochon qui s'en dédit! preklet bodi, ki ne bo držal prisege (besede)!

dégager [degaže] verbe transitif osvoboditi, sprostiti; rešiti (zastavljene predmete); odvezati (od obveznosti, obljube); sport zelo daleč suniti žogo; potegniti (iz); odstraniti oviro; zrahljati (vijak); chimie razviti, oddajati, osvoboditi; militaire razbremeniti; figuré izžarevati

dégager sa montre du mont-de-piété dvigniti svojo uro iz zastavljalnice
dégager sa parole umakniti, nazaj vzeti svojo besedo
je dégage toute responsabilité dans cette affaire odklanjam vsako odgovornost v tej zadevi
dégager un blessé des décombres rešiti, izvleči ranjenca izpod ruševin
dégager quelqu'un de sa promesse odvezati koga njegove obljube
dégager une somme d'argent sprostiti, dati na voljo vsoto denarja
dégager la table pospraviti mizo, odstraniti vse z mize
allons, dégagez! pojdite naprej, napravite prostor!
se dégager osvoboditi se, izmotati se
le ciel se dégage nebo se jasni
des gaz se dégagent des plantes plini se razvijajo, prihajajo iz rastlin
la rue se dégage peu à peu ulica se polagoma prazni
la vérité se dégage resnica prihaja na dan

del|o¹ [é] srednji spol (-a …)

1. die Arbeit (tudi fizika)
duševno delo geistige Arbeit
fizično delo körperliche Arbeit
delo na čem die Arbeit an
opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
opraviti delo eine Arbeit leisten
lotiti se dela an die Arbeit gehen
imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
dela prost arbeitsfrei
praznik dela der Tag der Arbeit
konec dela der Feierabend

2. (zaposlitev) die Arbeit
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
iskati delo Arbeit suchen
najti delo Arbeit finden
izgubiti delo seine Arbeit verlieren
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
delo na domu die Heimarbeit
prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
… dela Arbeits-
(delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
svet dela die Arbeitswelt

3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
kvalitetno delo eine Wertarbeit
(nemško deutsche Wertarbeit)
|
lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

k delu zur Arbeit
na delo:
iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
o delu:
pogodba o delu der Arbeitsvertrag
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
ob delu:
izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

po delu plačevati: leistungsgerecht

pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
v delo:
vzeti v delo in Arbeit nehmen
za delo:
nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
z delom:
prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
pridobiti z delom erarbeiten
študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
dela množina:
gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
-arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
|
figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis

demi-pension [-pɑ̃sjɔ̃] féminin polpenzion

prendre la demi-pension dans un hôtel vzeti polpenzion v hotelu
demi-pension dans un établissement scolaire polpenzion v šolski ustanovi (le kosilo)

demi-place [-plas] féminin polovična vozovnica ali vstopnica

prendre deux demi-places et une place entière vzeti, kupiti dve polovični in eno celo vozovnico

dēpompō -āre okras vzeti, oropati okrasa, od tod onečastiti (onečaščati): Hier.

dépôt [depo] masculin odložitev; shranitev, shramba; deponirani predmet ali znesek, polog, depozit; (hranilna) vloga; skladišče, zaloga; arhiv; prijava (patenta); (zaupani) zaklad; chimie usedlina, gošča, sediment; pokop (mrliča); policijski zapor; (= d'ordures) odlagališče, smetišče; zbirni prostor, park, garaža za vozila

en dépôt ležečna pošti, na postaji
dépôt d'autobus remiza, park za avtobuse
dépôt des bagages prtljažnica, prostor za prtljago
dépôt en banque depozit v banki
dépôt de bilan prijava konkurza
dépôt central nabiralni center
dépôt dans une chaudière usedek, usedlina v kotlu
dépôt d'épargne hranilna vloga
dépôt d'essence skladišče bencina
dépôt frigorifique hladilnica
dépôt de locomotives remiza za lokomotive
dépôt léga! obvezna oddaja izvodov knjig za državne knjižnice
dépôt logistique oskrbovalno skladišče
dépôt du manteau odložitev, shranitev plašča v garderobi
dépôt de mendacité ubožnica
dépôt mortuaire mrtvašnica
dépôt de pompes à incendie gasilski dom, shramba
dépôt de poussière, de boue plast prahu, blata
avoir masculin en dépôt depozitno imetje
banque féminin de dépôt depozitna banka
mandat masculin de dépôt zaporni ukaz
mise féminin en dépôt shranitev, shramba
faire le dépôt d'une somme deponirati znesek
prendre en dépôt vzeti v shrambo, v shranitev

dérobé, e [derɔbe] adjectif skriven, tajen, skrit; ukraden

escalier masculin dérobé, porte féminin dérobée skrivno stopnišče, skrivna vrata
receler des objets dérobés prikrivati ukradene predmete
à la dérobée skrivaj in hitro
prendre quelque chose à la dérobée skrivaj in hitro kaj vzeti (ne da bi kdo videl)

dētegō -ere -tēxī -tēctum

1. streho čemu vzeti (jemati) = kaj odkri(va)ti, razkri(va)ti: villam Pl., aedem L., aedes Iovis detecta prolabitur N., Caci detecta regia V.

2. odkri(va)ti, razkri(va)ti, razgaliti (razgaljati): artus et grandia d. ossa O. (toda: ossa Capyis d. Suet. izkopati), detecti nervi O., d. vulnus Cels., puer detectus caput (grški acc.) V. = capite detecto Suet. razoglav, detecta corpora T., strictum vaginā d. ensem Sil. (goli) meč potegniti; pren.: quia fieri possit, ut (illa) patefacta et detecta mutentur Ci., iam iuga montium detexerat nebula L. je bila dala videti; šalj. = sneti: detegetur corium de tergo meo Pl., tempestas mea, quae mihi modestiam omnem detexit, tectus quā fui Pl.; aliquem perdere, detegere Turpilius fr. kožo sneti s koga = sleči, oskubiti ga.

3. pren. odkri(va)ti, razode(va)ti, na dan spraviti (spravljati), obelodaniti, izda(ja)ti, ovaditi (ovajati): d. insidias, consilium L., detecta fraus L., d. culpam O., alicui intimos affectus suos Sen. ph., coniuratio detegenda Cu., d. coniurationem Catilinae, consilia coniuratorum Suet., iudicium animi sui T.; z odvisnim vprašanjem: neque quis esset ante detexit Suet.; refl. se detegere in med. detegi razode(va)ti se, izda(ja)ti se, ovajati se, (po)kazati se: mores se inter ludendum … detegunt Q., ex epistulis mutua malignitas detegitur T., formidine detegi T., trepidatione detectus Suet.; occ. koga zalotiti, zasačiti: pridie, quam Philotas detectus est Cu., in furto detectus Lamp.

détente [detɑ̃t] féminin popuščanje napetosti ali pritiska, sprožitev; figuré sprostitev, oddih; sprožilo, petelin (na puški); raztegnitev

lâcher, presser la détente sprožiti (puško)
prendre quelques jours de détente vzeti si nekaj dni oddiha
détente internationale zmanjšanje, popuščanje mednarodne napetosti
dur à la détente težko sprožljiv (puška); familier skopuški, neradodaren, stiskaški
politique féminin de coexistence et de détente politika koeksistence in popuščanja napetosti
permission de détente dopust za oddih

détruire* [detrɥir] verbe transitif po-, razrušiti, razdejati; uničiti

se détruire propasti, uničiti se, medsebojno se uničiti; familier vzeti si življenje
détruire une ville par bombardement aérien razdejati mesto z letalskim bombardiranjem
détruire les projets, les fondements uničiti načrte, temelje
détruire quelqu'un dans l'esprit de quelqu'un koga diskreditirati pri kom
détruire de fond en comble popolnoma razdejati, ne pustiti kamna na kamnu
détruire par le feu uničiti z ognjem, požgati
détruire une illusion, un espoir uničiti iluzijo, upanje

devíštvo virginité ženski spol , pureté ženski spol , innocence ženski spol

izgubiti devištvo perdre la virginité
vzeti devištvo déflorer, faire perdre la virginité

Dienst, der, (-/e/s, -e) služba; služenje; (Hilfe, Unterstützung) usluga, storitev; Baukunst, Architektur služnik; historische Bedeutung, Geschichte breme; in jemandes Dienst treten stopiti v službo pri; in jemandes Dienst stehen biti v službi pri; im Dienst einer Sache stehen služiti (čemu); seines Dienstes entheben odstaviti; im Dienst sein biti v službi; Dienst haben imeti službo; seinen Dienst antreten nastopiti službo; seinen Dienst tun ein Gerät: služiti; gute Dienste leisten dobro služiti; seinen Dienst versehen služiti; in Dienst stellen dati v promet; außer Dienst stellen vzeti iz prometa, ein Schiff: [Schiffahrt] Schifffahrt razpremiti; außer Dienst v pokoju; einen (guten/schlechten) Dienst erweisen narediti (dobro/slabo) uslugo; vom Dienst dežurni (Chef vom Dienst dežurni urednik, Offizier vom Dienst dežurni oficir) ; zu Diensten na uslugo

differō -ferre, distulī, dīlātum

I. trans.

1. vsaksebi (narazen) spraviti (spravljati): arbores Plin. (iz drevesnice, kjer so drevesa rasla drugo ob drugem, vzeti in) vsaksebi zasaditi, in versum distulit ulmos V. je v urejenih vrstah razsadil; v pomenu presaditi (presajati): plantam Varr., Col., oculos (mladike) Pall.; palpebras digitis d. Cael. rapreti.

2. raznesti (raznašati): ignem distulit ventus C., aquilo hiemes atque arida nubila differt V. razširja okrog; occ.
a) raznesti (raznašati) = raztrositi, razvejati, razdeliti (razdeljevati), razgnati (razganjati), raztrgati, pretrgati: ego te faciam ut formicae frustillatim differant Pl., d. favillam, scintillas Lucr., venti vis … nubila differt Lucr., insepulta membra different lupi H., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., classem vis venti distulerat V., maiorem partem classis d. Vell., castra vi fluminis differebantur T.; od tod pren. differri aliqua re (s)koprneti od česa: amore, cupidine alicuius, laetitiā Pl., doloribus Ter.; differre aliquem (z)begati, osup(n)iti, zmesti koga: aliquam dictis suis Pl., qui (star. adv. abl.) differat te: proin tu fac apud te ut sies Ter.
b) odpraviti, odgnati: dilato Mithridate Fl., Dacia … dilata est Fl.

3. pren.
a) kaj raznesti (raznašati), oznaniti (oznanjati), razširiti (razširjati): cum de me ista foris sermonibus differs Luc. fr., d. rumores Ter., N., rumorem L., rumore dilato Dioni esse vim allatam N., rumore ab obtrectationibus dilato quasi eundem necasset Suet., qui male commissam libertatem sermonibus distulerint L., fama distulit (z ACI) Suet., differtur per manipulos, Tacfarinatem consectentur T. po manipulih se govori, differri per externos tamquam … T. da se po tujcih raznaša govorica; differre aliquem koga (o)klevetati, razvpi(ja)ti, v jezike da(ja)ti, opravljati: aliqueam turpi famā Acc. fr., aliquem circum puellas (pri deklicah) Pr., aeternā differor invidiā Pr., d. aliquem variis rumoribus T.
b) (časovno) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: in posterum diem distulit Ci., differens, cunctans et differens, differre diem de die L., consul differendum negat L. trdi, da se ne sme dalje odlašati; z acc.: tempus d. Ci. odlog(a) dati, rem differre cotidie isti coeperunt Ci., d. aliquem in tempus aliud Ci. zavrniti koga na drug čas, rem in aliud tempus C., res serias in crastinum N., contionem, bellum, nihil differre, quin … L., d. concilium et incepta V., supplicium Cu., iudicium centumvirale Plin. iun., triumphum, profectionem Suet., stipendia militum protrahere et d. Suet. izplačilo mezde zavlačevati in prelagati, aliquem in septimum diem Suet., differre se O. ne podvizati se, oklevati; z inf.: quaerere distuli H. ne vprašam zdaj, nec differret obsides ab Arretinis accipere L., differo de factis eius dicere Lact.; z acc. in gerundijem: totum (Esaiam) talem arbitrans, distuli repetendum Aug.; occ. koga muditi, zadrž(ev)ati: decimum quos distulit Hector in annum V., Hector dilatus erat decimum in annum O. Hektorjev padec se je bil zavlekel, d. aliquem per frustrationem L., aliquem in spem tandem aliquando impetrandi honoris L. potolažiti z upanjem na … , legatos ad novos magistratus L. potolažiti z novimi oblasniki, legationes distulit Tarraconem L. zadrževal je poslanstva, dokler ni prišel v Tarakon; tudi samo differre aliquem Suet., Valerium Marinum destinatum a Galba consulem distulit T.

— II. intr. (le v obl. iz prezentove osnove) ločiti se, razločevati se, razlikovati se: quod etiam si verbo differre videbitur Ci., illi naturis differunt Ci., haec cogitatione inter se differunt, re copulata sunt Ci., nihil differt inter deum et deum Ci. ni razlike, aliquid differt Ci. je nekaj razlike, ipsorum adventūs non multum ab hostili expugnatione differunt Ci., tolli enim quod maxime inter deos atque homines differt Gell. velika razlika med … ; redko: quid res cum re differat, demonstrabitur Ci.; pesn. z dat.: Lact., (comoedia) pede certo differt sermoni H.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: nec quicquam differre, utrumne … ludas opus, an … plores H., quid enim differt, barathrone dones quidquid habes an numquam utare paratis? H. — Od tod adj. pt. pr. differēns -entis različen, razen, nepodoben: causae, genera Ci., doctrinā differens, facultate par Ci.; v komp.: Vulg.; subst. differēns -entis, n razlika, razloček: Q.

Opomba: V tmezi: disque tulissent Pl.; star. inf. pr. pass. differier: Lucr.

disappoint [disəpɔ́int] prehodni glagol (in, with, at)
razočarati; pustiti na cedilu; besedo snesti

to disappoint of s.th. preprečiti kaj, onemogočiti, prekrižati (načrt); vzeti komu kaj

diskreditirati glagol
1. (zmanjšati ugled) ▸ diszkreditálNa novinarski konferenci je povedal, da ga želijo z drugo ovadbo politično diskreditirati. ▸ A sajtókonferencián elmondta, hogy a másik feljelentéssel politikailag akarják diszkreditálni.

2. (vzeti veljavo) ▸ diszkreditál, rontja a hitelét

diskvalificirati glagol
1. v športu (izločiti zaradi kršenja pravil) ▸ diszkvalifikál, kizár a versenybőlNa 30 km klasično je Danilova osvojila osmo mesto, vendar so jo po tekmi diskvalificirali. ▸ A klasszikus 30 km-es versenyen Danilova a 8. helyet szerezte meg, de a verseny után diszkvalifikálták.Če igralec noče upoštevati pravil igre, ga sodnik diskvalificira. ▸ Ha egy játékos nem akarja betartani a játékszabályokat, akkor a bíró diszkvalifikálja.

2. (vzeti veljavo) ▸ diszkvalifikál, lejáratMe hoče pred bralci moralno diskvalificirati? ▸ Erkölcsileg le akar járatni az olvasók előtt?Vsi dosedanji premieri so govorili o korupciji le tedaj, ko so hoteli diskvalificirati politične nasprotnike. ▸ Az összes eddigi miniszterelnök csak akkor beszélt korrupcióról, amikor politikai ellenfeleit akarta lejáratni.
Deset let me nenehno diskvalificirajo kot umetnika in kot človeka. ▸ Tíz éve folyamatosan lejáratnak művészként és emberként.

distance [distɑ̃s] féminin razdalja, oddaljenost, (časovni) odmik; sport (tekmovalna) proga; (socialna, stanovska, civilizacijska pomembna) razlika

à distance iz oddaljenosti, od daleč
à courte, à faible, à petite distance v majhni razdalji
c'est à peu de distance to ni daleč
à quelques années de distance po nekaj letih
à distances égales v enakih razdaljah
de distance à distance v (nekaterih) razdaljah, od razdalje do razdalje
distance d'arrêt (automobilisme) zavorna razdalja
distance focale (optique) goriščna razdalja
distance parcourue prevožena, preletena razdalja
distance de tir strelna razdalja
appréciation féminin des distances ocenitev razdalj
il est meilleur sur cette distance (sport) on je boljši na tej progi
garder ses distances držati razdaljo, ne postati preveč familiaren
mesurer une distance au pas izmeriti razdaljo s koraki
prendre ses distances (sport) vzeti razdaljo, odmik
rapprocher les distances (figuré) zabrisati (stanovske) razlike
tenir quelqu'un à distance držati odmik, distanco od koga, ne mu dati (priti) do sebe

dnéven daily

dnévni izkupiček daily sales pl
dnévna količina daily quantity
dnévna poraba daily consumption
dnévno poročilo daily report
dnévna prodaja six-day sale
dnévna proizvodnja daily output
dnévni red agenda; order of the day
dati na dnévni red to place on the agenda
vzeti z dnévnega reda to take off the agenda
dnévna svetloba (luč) daylight
dnévna telovadba pogovorno daily dozen
dnévna soba living room
dnévna cena price of the day; current price
dnévni (borzni) tečaj current rate of exchange
dnévno delo day work
dnévna izmena (posada) day shift, pogovorno days
dnévni zaslužek daily wages pl, a day's pay

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo