Franja

stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
stari oče grand-père moški spol
stara mati grand-mère ženski spol
stari starši grands-parents moški spol množine
stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
stari jeziki langues anciennes
star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
stari testament l'Ancien Testament
moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
5 let star otrok un enfant de cinq ans
on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
star postajati se faire vieux, avancer en âge
dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
stara šara antiquaille ženski spol
vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps

Stiefel, der, (-s, -) škorenj; visok čevelj; das sind zwei Paar Stiefel/das sind zweierlei Stiefel to sta dve različni stvari, to je nekaj povsem drugega; das sind lauter linke Stiefel to je čisto narobe, vse je narobe; die Stiefel lecken jemandem klečeplaziti okoli (koga); aus den Stiefeln hauen vreči na rit (od začudenja); sich einen Stiefel einbilden biti zelo domišljav; seinen Stiefel weitermachen delati naprej po stari navadi; einen Stiefel arbeiten, schreiben usw. slabo delati, pisati itd.; einen Stiefel zusammenreden/zusammenschreiben govoriti/pisati same neumnosti

stoßen (stieß, gestoßen) suniti, suvati; irgendwohin: poriniti, porivati, potiskati, potisniti, pahniti, pehati; zur Seite: odriniti, suniti vstran; weg, von sich: odriniti, pahniti stran, poriniti stran; Sport suniti, suvati; (zerstoßen) Zucker usw.: zdrobiti; Technik potiskati; (koitieren) porivati; intransitiv Fahrzeug: tresti; Wind: pihati v sunkih; Bock, Stier: napadati z rogovi; Vogel: strmoglaviti;
an: stoßen an etwas zadeti ob, zaleteti se v, figurativ spotikati se nad; sich am Knie/Kopf stoßen udariti se v koleno/glavo; stoßen an (angrenzen) mejiti na;
auf: stoßen auf figurativ naleteti na; Straße: peljati na;
aus: stoßen aus izriniti iz;
gegen: stoßen gegen zadeti ob, zaleteti se v (mit z) ;
in: stoßen in ein Messer ins Herz: zadreti v, zariniti v; ins Horn stoßen zatrobiti na rog; in die Rippen stoßen suniti pod rebra;
mit: mit der Nase auf etwas stoßen jemanden s prstom pokazati komu na;
nach: stoßen nach jemandem mahati proti (komu), brcati proti (komu);
von: stoßen vom Thron vreči s prestola; von sich stoßen odriniti;
vor: vor den Kopf stoßen užaliti (koga), prizadeti (koga);
zu: stoßen zu jemandem pridružiti se (komu)

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

stran⁵ (proč) weg, fort
daleč stran fernab
hoteti iti stran fortwollen, wegwollen
držati stran od abhalten, weghalten (von)
držati se stran od wegbleiben
iti stran weggehen
moči stran wegkönnen, loskönnen
morati stran wegsollen, wegmüssen, fortsollen, fortmüssen
obrnjen stran abgekehrt
odpeljati stran fortbringen
pahniti stran wegstoßen
peljati stran wegführen
planiti stran davonstürmen, davonstürzen
pogledati stran wegsehen, wegblicken
poklicati stran wegrufen
poriniti stran fortstoßen
poslati stran fortschicken, wegschicken
potegniti stran abziehen, wegziehen
skočiti stran wegspringen
smeti stran fortdürfen, wegdürfen
spraviti stran wegbringen, wegschaffen, madež: fortkriegen, wegkriegen
stopiti stran wegtreten
teči stran wegrennen, weglaufen, fortlaufen, davonrennen
vreči stran wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
zdrsniti stran wegrutschen
zliti stran wegschütten, weggießen, fortgießen
zvabiti stran weglocken

strán

A) adv. via:
spoditi stran, iti stran cacciar via, andar via
spraviti madeže stran eliminare, togliere (via) le macchie
vreči stran buttar via
mesto je kako uro stran la città dista da qui alcune ore
misli so mu pogosto uhajale stran od knjige non poteva, non riusciva a concentrarsi sul libro
to je stran vržen denar sono soldi buttati via

B) strán inter. via, giù:
stran odtod! via di qui!
roke stran od tega denarja giù le mani da questo denaro!

street [stri:t]

1. samostalnik
ulica, cesta
zastarelo deželna cesta; vozišče, cestišče; ljudje na cesti ali prebivalci določene ulice

across the street čez cesto (ulico)
in (ameriško on) the street na ulici (cesti)
the street glavna (poslovna) ulica
streets ahead, streets better figurativno, pogovorno daleč boljši (močnejši)
not in the same street with figurativno, pogovorno neprimerno slabši, ki se ne da primerjati z; (borza) zaključen po zaprtju borze
man in the street človek z ulice, poprečen, navaden človck
side street stranska ulica
woman of the streets pocestnica, prostitutka
this is not up my street pogovorno to se me ne tiče; to ni zame, to mi ne leži
to go on the streets figurativno iti na cesto, postati prostitutka
to have the key of the street biti na cesti, biti brezdomec
to live in the street biti stalno na poti, nikoli ne biti doma
the window looks on the street okno gleda (je obrnjeno) na ulico
to walk the streets figurativno biti pocestnica, prostitutka
don't walk in the street! ne hodi po vozišču (cestišču)!
to turn s.o. out into the street postaviti koga na cesto, vreči koga iz stanovanja

2. pridevnik
uličen, cesten

street lighting cestna razsvetljava
street porter postrešček
street sale prodaja na cesti (ulici); (borza) kratkoročen, v prostem prometu, poborzni

strmoglávo adv. a capofitto:
cene strmoglavo rastejo i prezzi aumentano precipitosamente
strmoglavo se vreči v kaj gettarsi a capofitto in qcs.

stròj¹ (strôja) m

1. meh. macchina, apparecchio, macchinario, dispositivo, congegno:
stroji brnijo, ropotajo le macchine strepitano
pognati stroj avviare, azionare la macchina
izključiti, ustaviti stroj staccare, fermare la macchina
sestaviti, razdreti stroj montare, smontare una macchina
moderni, zastareli stroji macchine moderne, antiquate
izkoriščenost stroja utilizzazione di una macchina
tovarna strojev fabbrica di macchinari
pren. delati kot stroj essere una macchina, lavorare come una macchina
brusilni, drobilni, vrtalni stroj meh. rettificatrice; les. carteggiatrice; usnj. vellutatrice, frantumatrice, trivellatrice
gradbeni, poljedelski stroji macchine per l'edilizia, macchine agricole
tiskarski stroji macchine tipografiche
pisalni, razmnoževalni stroji macchine da scrivere, copiatrici
tekst. pletilni, tkalni stroji macchine per maglieria, macchine tessili
gosp. pralni stroj lavatrice (elettrica)
računski stroj calcolatrice
gosp. šivalni stroj macchina per cucire
stroj za asfaltiranje asfaltatrice

2. (skupina ljudi z določeno nalogo v javni upravi) apparato:
strankarski stroj apparato del partito
upravni stroj apparato amministrativo

3. avt. žarg., ekst. macchina; ordigno:
imeniten stroj una macchina eccellente

4. žarg. voj. (postroj) ordine:
pohodni, strelski stroj ordine di marcia, ordine sparso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. vreči iz stroja veliko sovražnikovih vojakov mettere fuori combattimento molti soldati nemici
teh. preobremenjevati stroj sovraccaricare un motore
agregatni stroj gruppo motore
batni stroj motore a pistoni
delovni stroj macchina operatrice
etiketirni stroj etichettatrice
fotokopirni stroj fotocopiatrice
pošta frankirni stroj affrancatrice
usnj. golilni stroj tosatrice
mont. izvažalni stroj nastro trasportatore
tisk. jedkalni stroj macchina per incidere cliché
tekst. kosmatilni stroj carda
metal. kovalni stroj fucinatrice
navt. krmilni stroj servomotore del timone
lupilni stroj scortecciatrice
molzni stroj mungitrice meccanica
tisk. ofsetni stroj macchina offset
parni stroj macchina a vapore
peklenski stroj ordigno
tekst. pletilni stroj macchina per maglieria
pogonski stroj macchina motrice
meh. polirni stroj lucidatrice
prevajalni stroj macchina traduttrice
usnj. raztegovalni stroj stiratoio
meh. rezkalni stroj fresatrice, fresa
tisk. rotacijski stroj rotativa
stavni stroj macchina compositrice
tekst. stroj za cefranje sfilacciatrice
stroj za čiščenje bombažnih odpadkov lupo
stroj za glaziranje riža brillatoio
stroj za kemično čiščenje lavasecco
stroj za konzerviranje inscatolatrice
stroj za polnjenje vrečk insacchettatrice
agr. stroj za poravnavanje sena ranghinatore
tekst. stroj za ratiniranje ratinatrice
tekst. stroj za robljenje orlatrice
stroj za sortiranje calibratrice
tekst. stroj za sušenje essicatrice, rameuse
teh. stroj za vrezovanje navojev filettatrice
stroj za žigosanje obliteratrice
metal. stroj za žlebljenje stozzatrice

stroš|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. die Ausgabe, die Auslage, die Aufwendung, der Kostenpunkt (dodatni Nebenausgabe, sodni Gerichtsauslage)
posamezni strošek der Kostenpunkt, množina : Einzelkosten množina

2.
stroški množina Kosten množina, Unkosten, -kosten
(dejanski Ist-Kosten, dodatni Mehrkosten, fiksni Fixkosten, indirektni/posledični Folgekosten, investicijski Investitionskosten, kovni Prägekosten, osnovni/proizvodni Gestehungskosten, lastni Selbstkosten, materialni Materialkosten, Sachkosten, mezdni Lohnkosten, nabavni Anschaffungskosten, nadomestitveni Wiederbeschaffungskosten, obratovalni Betriebskosten, obratovalni za stanovanje Bewirtschaftungskosten, Nebenkosten, ocenjeni Normalkosten, pogrebni Begräbniskosten, Beerdigungskosten, poslovni Geschäftskosten, postranski Nebenkosten, potni Reisekosten, Wegekosten, pravdni [Prozeßkosten] Prozesskosten, prevozni Fahrtkosten, prodajni Vertriebskosten, proizvodni Erzeugungskosten, Herstellungskosten, Herstellkosten, Produktionskosten, reklamni Werbungskosten, Werbekosten, selitveni Umzugskosten, Übersiedlungskosten, skupni Gesamtkosten, Gemeinkosten, sodni Gerichtskosten, standardni Plankosten, Standardkosten, stranski Nebenkosten, dela Arbeitskosten, dostave Zustellungskosten, gospodinjstva Haushaltungskosten, gradnje Baukosten, izdelave Fertigungskosten, izvršbe Exekutionskosten, komunalne ureditve Erschließungskosten, neizkoriščene kapacitete Leerkosten, ogrevanja Heizkosten, prehrane Verpflegungskosten, po kosu Stückkosten, obnove Wiederinstandsetzungskosten, popravila Reparaturkosten, posojila Kreditkosten, razpošiljanja Versandkosten, razvoja Entwicklungskosten, reševalne akcije der Rettungsaufwand, Bergungskosten, skladiščenja Lagerkosten, stečajne mase Massekosten, tiskovni Druckkosten, transportni Beförderungskosten, Transportkosten, vzdrževalni Wartungskosten, Erhaltungskosten, Instandhaltungskosten, za otroka Unterhaltskosten, za osebje Personalkosten, za reprezentanco Repräsentationskosten, Repräsentationsaufwendungen, življenjski Unterhaltskosten, Lebenshaltungskosten)
prihranek pri stroških die Kosteneinsparung
pavšalni prispevek k stroškom der Pauschalkostenbeitrag
pribitki k stroškom der Kostenzuschlag
analiza stroškov in koristi die Kosten-Nutzen-Analyse
biti zavezan plačilu stroškov kostenpflichtig sein
delež stroškov der Kostenanteil
določitev stroškov der Kostenpunkt
kalkulacija stroškov die Kostenkalkulation
načrtovanje stroškov die Kostenplanung
povračilo stroškov die Vergütung
naraščanje stroškov der Kostendruck
obračun stroškov die Kostenrechnung, Kostenberechnung
ocena stroškov der Kostenüberschlag
povračilo stroškov die Aufwandsentschädigung, die Kostenvergütung, die Kostenerstattung, der Kostenersatz, die Unkostenerstattung
pravica do povračila stroškov der Kostenerstattungsanspruch, Kostenersatzanspruch
predračun stroškov der Kostenvoranschlag
razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
struktura stroškov die Kostenstruktur, der Kostenaufbau
vzporejanje planskih in realnih stroškov der Soll-Ist-Vergleich
zavezanec plačila stroškov der Kostenpflichtige ( ein -r)
zgornja meja stroškov Vorgabekosten
znižanje stroškov die Kostenminderung, Kostendämpfung, Kostensenkung
zvišanje stroškov die Kostensteigerung
ki znižuje stroške [kostensparend] Kosten sparend, kostendämpfend
ki zvišuje stroške kostensteigernd
na državne stroške auf Staatskosten
nakopati si stroške sich in Unkosten stürzen
ne bati se stroškov keine Kosten scheuen
predujem za stroške der [Kostenvorschuß] Kostenvorschuss
prispevek za stroške der Unkostenbeitrag
vreči se v stroške sich in Kosten stürzen, sich in Unkosten stürzen
to je odvisno od stroškov das ist Kostenfrage

3. (poraba) der Aufwand, Kostenaufwand, Geldaufwand (dodatni Mehraufwand, namenski Zweckaufwand, materialni Materialaufwand, mezdni Lohnaufwand)

4. (izdatki) Spesen množina (bančni Bankspesen, potni Reisespesen, režijski Regiespesen, skladiščni Lagerspesen)
obračun stroškov die Spesenabrechnung
brez stroškov spesenfrei

stróšek expense, cost; expenditure; outlay, outgoings pl

na stróške at the expense of
na državne stróške at public expense
z majhnimi stróški at little cost
k vragu s stróški! (= naj stane, kar hoče!) blow the expense!
zvezan s stróški expense(-)
na moj stróšek at my expense
drobni stróški sundries pl
manjši stróški pocket money, minor expenses pl
potni stróški travelling expenses pl
proizvodni stróšek prime cost
režijski stróški overhead expenses, overheads pl
pravdni stróšek legal costs pl
sodni stróški court costs pl
življenjski stróški cost of living
tekoči stróški current expenses pl
po odbitju vseh stróškov all expenses paid
povrnitev stróškov reimbursement
ne gledam na stróške (figurativno) I don't mind the expense
kriti stróške to cover (the) expenses
pokriti stróške (= izravnati se) to break even
povrniti komu stróške to reimburse someone; to refund someone's expenses
poravnati stróške to meet (ali pogovorno to stand) the cost
stróški požró ves dobiček (the) expenses eat up all the profits
prispevati k stróškom to share the cost
ne varčevati s stróški not to grudge the expenditure, to spare no expense
plačati (»nositi«) stróške to pay (ali to cover, to defray) (the) expenses
biti povezan s stróški to involve expense
plačati, kriti stróške za koga to defray (ali to cover) someone's expenses
(o)ceniti stróške to appraise the cost
(po)kriti svoje stróške (priti na svoj račun) to recover expenses, to break even, (figurativno) to get one's money's worth
vreči se, zagnati se v stróške to go to great expense

Stuhl, der, (-/e/s, Stühle) stol; (Sitz) sedež; Medizin blato; Technik podstavek, ogrodje; der Heilige Stuhl Sveti sedež; elektrischer Stuhl električni stol; figurativ heißer Stuhl (močen) motor; jemandem einen Stuhl anbieten povabiti koga, naj se vsede; jemandem den Stuhl vor die Tür setzen postaviti (koga) pred vrata, vreči (koga) ven; jemandes Stuhl wackelt (komu) se maje stolček; an jemandes Stuhl sägen žagati koga; an seinem Stuhl kleben oklepati se funkcije; vom Stuhl fallen pasti s stola ( tudi figurativ ); jemanden vom Stuhl reißen figurativ kar privzdigniti (koga); sich zwischen zwei/alle Stühle setzen pokvariti si vse šanse; zwischen zwei/allen Stühlen sitzen ostati na cedilu

stürzen (strmo) pasti, strmoglaviti, zgrmeti; Fels: padati; transitiv pehati, pahniti; ein Glas, einen Pudding: prekucniti, prevrniti; ein Tau: [Schiffahrt] Schifffahrt pretakniti; stürzen über povezniti na; sich stürzen vreči se, skočiti; (rennen, eilen) planiti (aus iz, zu k, in v) ; (angreifen, stürmen) sich stürzen auf planiti nad; sich zu Tode stürzen smrtno se ponesrečiti (pri padcu); sich in die Fluten stürzen skočiti v vodo/v valove; sich in Unkosten stürzen vreči se v stroške; sich in Schulden stürzen zadolžiti se; jemanden ins Unglück stürzen spraviti v nesrečo (koga); Nicht stürzen! Ne prevračaj!

suelo moški spol tla, pod; zemlja, ozemlje; cestni tlak; usedlina

suelo alto podstrešje
(suelo) entarimado parketna tla
suelo (de) mosaico mozaična tla
suelo natal, suelo patrio domovina
en el suelo na tleh
arrastrarse por el suelo, echarse por los suelos klečeplazno ravnati
besar el suelo (fig) na obraz pasti
dar consigo en el suelo na tla pasti
echar al suelo na tla vreči
estar por los suelos (fig) v blatu ležati
faltarle a uno el suelo (fig) spotakniti se, napačno stopiti
irse por el suelo (fig) propasti, razbiti se, spodleteti
medir el suelo (fig) zlekniti se na tla, po dolgem pasti
poner por los suelos (a) hudo obrekovati, koga po blatu vleči
recoger del suelo (zopet) pobrati (s tal)
venir(se) al suelo na tla pasti, zrušiti se; fig ponesrečiti se, spodleteti

súm suspicion

neutemeljen súm unfounded suspicion
zaradi súma izdajstva on suspicion of treachery
imeti koga na súmu to suspect someone, to hold someone in suspicion, to distrust someone
vreči súm na koga to cast (ali to draw) suspicion on someone
zbuditi komu súm to arouse someone's suspicions
imajo ga na sumu, da je špijon he is a suspected spy

supīnō -āre -āvī -ātum (supīnus) nazaj upogniti (upogibati), nazaj zapogniti (zapogibati), nazaj (za)vihati, nazaj ukriviti (ukrivljati), nazaj zakriviti (zakrivljati), navzad, nazaj dati (dajati), položiti (polagati), navzgor obrniti (obračati): manus modice supinata Q., ante supinatas aquiloni ostendere glaebas V. (s plugom) navzgor obrnjene, razrite, Parnasson tauris supinare Stat. preora(va)ti, iamque supinantur fessis … Penthei devexa iugi Stat. se razprostirajo, se raztezajo, iuvenem ali equites in terga supinare Stat. na hrbet vreči (metati); pesn. z gr. acc.: nasum nidore supinor H. nos se mi viha navzgor, da vonjam (voham) duh (pečenke); pr. pf. supīnātus 3 na hrbtu ležeč, vznak ležeč: testudo Sen. ph., miles supinatus humi Ap., supinatus profudit animam Amm., supinato lumine Cl. z očmi, obrnjenimi proti nebu.

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem

suspicion [səspíšən]

1. samostalnik
sum, sumnja, sumničenje; sumljiva okoliščina; nezaupanje, slutnja; majhna količina, malce, malenkost sled

above suspicion ki ga ni moči sumiti
a suspicion of s.o. sum proti komu
on suspicion of murder zaradi suma umora
to cast (to draw) suspicion on s.o. vreči (obrniti) sum na koga, prikazati koga kot sumljivega

2. prehodni glagol
ameriško, pogovorno (za)sumiti (that da)

šar|a ženski spol (-e …) der Kram, das Zeug, der Trödel; v prodaji: die Ramschware, der Ramsch; (ropotija) der Krempel
vreči v staro šaro zum alten Eisen werfen (tudi figurativno)
figurativno X še ni za v staro šaro X gehört noch nicht zum alten Eisen

šára (navlaka) lumber, trash, trashery; rubbish; trinket; ZDA junk

vreči med staro šáro (figurativno) to put (ali to lay) on the shelf
stara krama in šára rags and bones
biti (za)vržen med staro šáro ZDA pogovorno to be washed up