Franja

salutífero zdravilen

agua salutífera zdravilna voda

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

saturate² [sǽčəreit] prehodni glagol
arhaično popolnoma zadovoljiti, zasititi (kaj); prežeti
kemija nasititi (raztopino) s čim; nevtralizirati (kislino); saturirati
vojska položiti preprogo bomb

to be saturated with figurativno biti zasičen, prežet s čim
to saturate o.s. in figurativno poglobiti se, zatopiti se v
the market is saturated with goods tržišče je zasičeno z blagom
water saturated with salt s soljo zasičena voda

saumâtre [somɑtrə] adjectif slankast, rahlo slan; figuré, populaire zoprn; neprijeten, grenek, pretiran, močan

eau féminin saumâtre slankasta voda
la trouver saumâtre (familier) smatrati (šalo) za pretirano, nesprejemljivo

savonneux, euse [-vɔnö, z] adjectif milnat, milast

eau féminin savonneuse milnata voda

sea [si:] samostalnik
morje; ocean; val
figurativno veliko prostranstvo, velika množina
figurativno morje, mnogo, veliko

at sea na morju
in the open sea na odprtem morju
on the sea na morju, ob morju
beyond (over) sea(s) prek, onstran morja
by sea and land po morju in po kopnem
between devil and deep sea med dvema zloma, med nakovalom in kladivom
seas of blood figurativno morja, potoki krvi
a sea of clouds morje oblakov
a sea of difficulties morje (mnogo, veliko) težav
seas mountains high kot gora visoki morski valovi
a sea like a looking glass, a sea like a sheet of glass kot zrcalo (steklo) gladko morje
sea protest dokazilo pomorske nezgode
sea shanty mornarska pesem
the four seas štiri morja okrog Velike Britanije
choppy sea nagubano, nagrbančeno morje
a heavy (rough) sea razburkano morje
the high sea odprto morje; morje zunaj teritorialnih voda
long sea dolgi pravilni morski valovi
short sea kratki nepravilni valovi
I am (all) at sea figurativno čisto sem zmeden (v dvomih), ne vem, kaj naj naredim
to follow the sea biti pomorščak
when the sea gives up its dead figurativno na sodni dan
to go to sea vkrcati se; postati mornar
to head the sea pluti proti valovom
to put to sea spustiti (ladjo) v morje, splaviti (ladjo)

séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
seči po klobuku prendere il cappello
seči si v lase passarsi la mano nei capelli

2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

4. pren.
spet seči po cigaretah riprendere a fumare
seči po knjigi leggere
seči po palici picchiare, bastonare
seči po steklenici essere un ubriacone

5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
seči globoko v žep pagare caro
seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
PREGOVORI:
dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina

sega|ti² [é] (-m) seči (raztezati se) reichen (do bis); (dol herunterreichen, hinunterreichen, gor/navzgor hinaufreichen, v kaj hineinreichen in, preko hinüberreichen, nazaj zurückreichen)
segati do heranreichen an, gehen bis an, voda: stehen bis
segati preko hinwegführen über
segati v prostor (izstopati) vorkragen, ragen
(razprostirati se) sich erstrecken
do koder oko sega so weit das Auge reicht
voda mu sega do vratu das Wasser steht bis zum Hals (tudi figurativno)
figurativno ne segati niti do kolen komu (jemandem) nicht das Wasser reichen können

sestájati (-am) | sestáti (-stojím) imperf., perf. comporsi, essere costituito da:
voda sestoji iz vodika in kisika l'acqua è composta da idrogeno e ossigeno

sirop [siro] masculin sirup, gost sladek (sadni) sok, gosta sladkorna raztopina

sirop de framboise malinovec
sirop de groseille ribezov sok
sirop contre la toux sirup proti kašlju
sirop de grenouille (humour) voda

sírov (of) cheese

sírov kolač cheesecake
sírova skorja cheese rind
sírova voda whey

sívka

1. botanika lavender

sivkino olje lavender oil
sivkina voda lavender water

2. (krava) grey cow

skepiti glagol
(zgostiti v kepo) ▸ összecsomósít, megcsomósodik, összecsomósodik
Topla voda bo skepila kri in zlepila skupaj vlakna tkanine. ▸ A meleg víz összecsomósítja a vért és összeragasztja a szövetrostokat.
Jajčni beljak je v hladni vodi topen, v vroči vodi pa se skepi, koagulira. ▸ A tojásfehérje hideg vízben oldódik, forró vízben viszont megcsomósodik, koagulál.

skúhati cocer ; (jedi) cocinar, hacer la comida ; (vodo, mleko) hacer hervir

skuhati se cocer, (voda, mleko) hervir
oni so si to skuhali, oni naj to tudi pojedó (fig) ellos se lo guisan, y ellos se lo coman

slack¹ [slæk]

1. samostalnik
nenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah
množina, pogovorno dolge (ženske) hlače
vojska, sleng dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.)
prozodija nepoudarjen zlog (zlogi)
pogovorno pavza, odmor

to have a good slack pošteno, zares "izpreči"

2. pridevnik (slackly prislov)
mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)

with a slack hand leno, brez energije
slack lime gašeno apno
a slack rope nenapeta, ohlapna vrv
slack season mrtva sezona, mrtvilo
slack in stays navtika ki se počasi premika
slack trade, slack market trgovina medlo, slabo tržišče
slack water mirujoča, mrtva voda
slack weather vreme, ki človeka naredi lenega
to be slack in one's duties zanemarjati svoje dolžnosti
business is slack trgovina posli zastajajo, stagnirajo
to keep a slack hand nemarno, ohlapno voditi, upravljati
to keep a slack rein premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto

3. prislov
(v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostno

slack-dried hops ne čisto posušen hmelj
to slack bake premalo (se) speči

sládek sweet; sugared; honeyed; syrupy

sládek kot méd as sweet as honey
sládki grah sweet pea
sládki koren botanika liquorice
sládka voda fresh water
imeti sládek okus to taste sweet, to have a sweet taste

sládek doux ; (oslajen) sucré ; figurativno suave, doucereux, mielleux

sladko vino vin doux
sladka voda (rek) eau douce (des rivières)
imeti sladek okus avoir un goût sucré (ali suave)
imam rad sladko kavo j'aime le café sucré
sladko sanjati faire de beaux rêves

sladkóren sugar(-); of sugar; made of (ali with) sugar; medicina diabetic

sladkórna bolezen diabetes
sladkórni javor sugar maple
sladkórna pesa sugar beet
sladkórni trst sugarcane
sladkórni preliv icing
sladkórna tovarna sugar factory, sugar refinery
sladkórna voda sugared water

sladkorn|i [ó] (-a, -o) Zucker- (grah die Zuckererbse, javor der Zuckerahorn, stožec der Zuckerhut, glazura der [Zuckerguß] Zuckerguss, rastlina agronomija in vrtnarstvo die Zuckerpflanze, raztopina die Zuckerlösung, vata die Zuckerwatte, voda das Zuckerwasser)

slán salty; briny; (solen) salted; saline

slána kopel salt bath, brine bath
sláno meso salt beef
preveč slán salted too much, oversalted
sláne cene (figurativno) exorbitant prices pl
slána voda (mešana s sladko) brackish water