Franja

hvalospev samostalnik
1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló énekSlavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnuszKo te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

3. (pesem) ▸ dicshimnusz
V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.

hypercatalēctus 3 (gr. ὑπερκατάληκτος) hiperkatalektičen = z enim ali več prekomernimi zlogi ob koncu (verza): Prisc., Serv.

ìći ìdēm, oni ìdū, vel. ìdi, aor. ìdoh ìde ìdoše, impf. ȉdāh ȉdaše, del. ìšao ìšla
1. iti: ići pješke, peške; sada idemo kući; kada idete u grad?; skoro će ići vlak, voz; sat ide polagano; poslovi idu slabo; to ide na tvoj trošak; to joj ne ide u glavu; ići u nekoj stvari suviše daleko; ići čijim stopama, čijim tragom iti po stopinjah nekoga; ići s duhom vremena; ići u korak s modom; ići kome uz nos kljubovati komu; ići kome na živce; ići od sebe iti na stran; ići trbuhom za kruhom; idi mi s očiju! izgubi se mi spred oči!; to mi ne ide iz glave; ide mu karta ima srečo v igri, pri kartanju; ide joj san na oči drema se ji; ići dokraja gnati zadevo do konca; ići za svojim očima, za svojom glavom samostojno se odločati; to mu je išlo za rukom to se mu je posrečilo; ići kome na lijepak iti komu na limanice; to mu ne ide od ruke to mu ne gre od rok; ići na tanak led lotevati se negotove stvari; ići svojim putem brigati se za svoje zadeve; ta idi, molim te! beži no, beži!; što ne ide, ne ide kar ne gre, ne gre
2. potovati, peljati se: ići vozom, vlakom na more; ići parobrodom, avionom
3. iti, padati: čitav dan ide kiša
4. prihajati, približevati se: već ide proljeće, proleće
5. vreti na dan: suze joj idu na oči
6. prodajati se: ova roba dobro ide (na pijaci)
7. prizadevati si: on ide za tim da se okoristi situacijom
8. voditi: ova ulica ide kroz čitavu varoš
9. biti: odmah iza mosta, iza kuće ide željeznička pruga
10. hoditi, družiti se: kaži s kim ideš i ja ću ti kazati ko si
11. tikati se: ove riječi tebe idu
12. iti, biti: koliko puta ide pet u deset?
13. nanašati se: na težak zločin ide težak zakon
14. iti, pripadati: sve ćeš dobiti što te ide
15. spadati: Mažuranić ide u red najvećih pjesnika naših
16. dogajati se: sve to ide i dan-danas
17. idi u peršun! pojdi k vragu!; idi u bestragiju! izgini, da ne slišim več o tebi!

igitur, conj. (etim. nedognana beseda)

I. (v časovnem pomenu) ob teh (takih) razmerah, tako, tedaj: sei (= si) in ius vocat nec it antistator, igitur im (= eum) capito Tab. XII, quando habeo anulum, igitur rationem fabricarum dabo Pl., igitur tum, igitur deinde Pl. nato, potem, igitur demum Pl. potem torej šele, igitur ut Pl. tako da, zato da. —

II. pri log. sklepanju = tedaj, torej, potemtakem

1. v povednih stavkih: si mentiris, mentiris; mentiris autem: igitur mentiris Ci., res caelestes … ab homine confici non possunt; est igitur id, quo … conficiuntur, homine melius Ci., nihil omnium rerum melius quam omnis mundus administratur: consilio igitur mundus administratur Q.

2. v vprašalnih stavkih: quid igitur faciam? Ter., ubi igitur locus fuit errori deorum? Ci., ecquid igitur interest, Piso, inter haec interdicta? Ci., in quo igitur loco est? credo equidem in capite Ci.; pogosto iron.: igitur hocine est amare? Pl., dicet aliquis: haec est igitur tua disciplina? Ci., quin igitur ulciscimur Graeciam? Cu., quin igitur ad diripiendos thesauros discurritis? Cu.

3. v velelnih stavkih: vide igitur Ci., videte igitur, quid statuatis! Ci., custodiatur igitur vita mea rei publicae Ci., conserva igitur tuis suos Ci., sit igitur cura elocutionis quam maxima, dum sciamus Ci., igitur exprome nobis T. —

III. nadaljujoč (po odmikih, digresijah) pretrgani govor = torej, kakor povedano, pravim: nam etiam ab orationibus disiungo me fere referoque ad mansuetiores Musas … ; scripsi igitur Aristotelio more tres libros de oratore Ci. ep., huic pro tantis meritis honoris corona a populo data. … Illa igitur contentus Thrasybulus … N., Epaminondas, Polymnidis filius, Thebanus. … Natus est igitur patre, quo diximus N., Dareus … statuit ipse decernere. … Igitur castris ad Babylona positis … universas vires in conspectum dedit Cu. —

IV. povzemajoč več pojmov, misli ali govor nekako zaključujoč = skratka, z eno besedo: de sicariis, de veneficiis, de peculatu infitiari necesse est. Id est igitur genus primum causarum in iudiciis ex controversia facti Ci., pro imperio, pro exercitu, pro provincia, … pro his igitur omnibus rebus, … nihil a vobis nisi huius temporis totiusque mei consulatus memoriam postulo Ci., nunc ad demonstrativum genus causae transeamus. … In huiusmodi igitur causa principium sumetur aut … Corn.

Opomba: Sprva se je beseda igitur enklitično pritikala predhodni besedi. Pri Ci. in L. je nav. drugi pojem v stavku, pri Ci. stoji včasih tudi na tretjem, četrtem ali petem, pri Pl. enkrat celo na sedmem mestu. Pri S. in T. večinoma uvaja stavke, C. se ga izogiblje.

ignorirati glagol
(ne upoštevati) ▸ ignorál, figyelmen kívül hagy, nem vesz róla tudomástMinistrstvo za kulturo ignorira celo pozive tožilstva. ▸ A kulturális minisztérium még az ügyészi fellebbezéseket is ignorálja.Nekdo vam izkazuje naklonjenost, vi pa ga ignorirate. ▸ Valaki szeretetet mutat Ön iránt, Ön azonban nem vesz róla tudomást.
Zdaj ni več mogel ignorirati nelagodja, ki ga je navdajalo že ves čas. ▸ Most már nem tudta tovább figyelmen kívül hagyni a kellemetlen érzést, amely mindvégig vele volt.

igráča toy; plaything; bauble; gewgaw; figurativno (otročje lahka stvar) child's play, kid's play

vlak igráča toy train
vojak igráča toy soldier
trgovec z igráčami toy merchant, toy dealer, keeper of a toy shop
trgovina z igráčami toy shop
ni igráča (znati)... it is not child's play (to learn)...
ne bom več igráča mojih nasprotnikov I'm not going to be kicked around by my opponents any more
to je igráča (pogovorno) it's a piece of cake

igrati se povratni glagol
1. (za zabavo) ▸ játszikV vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszikVsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

5. (eksperimentirati) ▸ játszikRad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel. Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.

il-licitātor (in-licitātor) -ōris, m (illicitāre; pravzaprav: vabilec, dražilec) navidezni kupec (ki le na videz več ponuja, da poviša ceno drugim kupcem): Ci., P. F.

il-lūdō (in-lūdō) -ere -lūsī -lūsum

1. (z dat.) ob čem igrati, — poigravati: ima videbatur talis illudere palla Tib. obigravati; occ.
a) igraje napisati: haec … inludo chartis H.
b) tako rekoč obigra(va)ti kaj s čim, igraje —, nalahko preplesti kaj s čim: inlusas (po drugih: inclusas) auro vestes V., illusa pictae vestis inania Prud.

2. (v slabem pomenu, (gr. ἐμπαίζω)) s čim ali s kom igrati se, zasmehovati, zasramovati, rogati se, norčevati se, najprej abs.: inluseras heri inter scyphos, quod dixi Ci., quae cum dīxisset in Albucium inludens Ci. zasmehujoč, ironično; potem z dat.: i. capto V., signis Romanorum per superbiam inl. T., hic non inludit auctoritati omnium? Ci.; z acc.: satis superbe illuditis me Ter., probrosis sermonibus Augustum inl. T., inl. voces Neronis T., inludens nostras artes O., virtutem verbis superbis inl. V.; pass.: ut ne plane inludamur Ci., viri boni saepe inlusi Ci.; z in z acc.: ego te pro istis dictis et factis ulciscar, ut ne impune in nos illuseris Ter.; z in z abl.: adeon videmur vobis idonei, in quibus sic illudatis? Ter.

3. occ.
a) (pre)varati, (o)goljufati, (pre)slepiti: Hannibal illusis Cretensibus ad Prusiam pervenit N., fortuna inlusit Neroni T., rebus Romanis H., inlusi pedes H. prevarane (ki se motijo v tem, da še lahko stojijo, torej = ki ne morejo več stati), multis vadimoniīs desertis, saepe inlusi ac destituti Ci.
b) objestno lotiti se česa (koga), prešerno ravnati s čim (kom), objestno spozabiti se nad kom, razbrzdano zlorabiti kaj (koga): in summa abundantia pecuniae inludere T. lahkomiselno zapravljati, frondi uri inludunt V. prešerno objedajo, Quntiliī Vari corpus inlusisse dicebatur T. je baje oskrunil; od tod evfem. = oskruniti: Suet., Lact., matri eius inlusit Caesar T., eius pueritiae inlusit (Nero) T., aetatulam alicuius Ap.

ilustracija samostalnik
1. (slika) ▸ illusztrációBesedilo je opremljeno z več sto privlačnimi ilustracijami. ▸ A szöveget több száz vonzó illusztráció kíséri.
Letos načrtujejo tudi razstavo otroških ilustracij. ▸ Idén kiállítást szerveztek gyermekek illusztrációiból.

2. neštevno (dejavnost) ▸ illusztrációkészítés, illusztrálásŽe večkrat je bilo slišati, da se slovenska ilustracija po kvaliteti in sodobnosti zlahka meri z evropsko. ▸ Sokszor elhangzott már, hogy a szlovén illusztrációkészítés minőségét és modernitását tekintve vetekedik az európaival.

3. (ponazoritev) ▸ illusztráció, illusztrálásNaj vam za ilustracijo orišem dogodek, ki sem mu bil priča. ▸ Ennek illusztrálására hadd írjak le egy eseményt, amelynek szemtanúja voltam.
Za ilustracijo bom navedel le nekaj podatkov, ki sem jih prebral v javnih medijih. ▸ Illusztrációként csak néhány olyan információt hozok fel, amelyet a közmédiában olvastam.

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

im-mānis (in-mānis) -e, adv. immāne in pozno immāniter (in [priv.], mānus dober, mil; prim. māne) nemil, neprijazen, grozen, in sicer

1. (po kakovosti, bistvu): strašen, strahovit, strahoten, divji, grozen, grozovit: Suet., Ap., Mel., Fl., immanis, quia non bonus, sed crudelis et terribilis, manum enim bonum dicitur, unde dii manes Isid., sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., inmanes aliae bestiae, aliae cicures Ci. divje … krotke, tam i. Hannibal Ci., Verres i. Ci., flumen, saxa V., inmanissimum monstrum Ci., ipse enim mansuetus, versus inmanis Ci., inmanes barbari Ci., i. gens, natio Ci., mores feri inmanisque natura Ci., i. avaritia S., consuetudo, crudelitas, libidines Ci., facinus Ci., V., scelus, terror Ci., ira inter hanc vitam perpolitam et illam inmanem quid interest? Ci.
a) subst.: inmania credebantur T. grozne stvari; pesn.: inmanis in antro bacchatur vates V. grozno besni, divja …
b) s sup. na -ū: immanis visu Val. Fl.; z inf.: constitit immanis cerni immanisque timeri Stat.; adv.: fluctus immane sonat V., leo hians immane V., immane fremunt torrentes Cl., immaniter saevire per ea loca Amm., immaniter vivere Aug.

2. (po zunanjosti, velikosti): čez mero velik, velikanski, ogromen, neizmeren, izreden: S. fr., Lucr., Vell., Ap., Eutr., idr., inmani corporum magnitudine homines C., i. corpus V., i. anguis L., tegumen immane leonis V., in tuis inmanibus poculis Ci., et illa fuit pecunia inmanis, haec parvola Ci., istius ingens inmanisque praeda Ci., i. antrum, barathrum, telum, volnus V., i. pondus V., templa Iovi inmania posuit V., (Herculis) … inmanibus actis O., immaniter clamare Gell.; pogosto v neutr. po gr. ἀμήχανον ὅσον: immane quantum grozno (je), kako zelo, prav zelo, silno: Civilis … inmane quantum suis pavoris indidit T., vino … acinaces inmane quantum discrepat H. (ind. stoji, ker se ta stalnemu besedilu podobni izraz ni več čutil kot odvisno vprašanje).

immobiliser [-ze] verbe transitif napraviti nepremično (negibno, nepremakljivo); spremeniti premično v nepremično; onemogočiti premikanje (delovanje); figuré ohromiti; (konto) zapreti; (motor) ustaviti

immobiliser des troupes onemogočiti premik čet
immobiliser un malade predpisati bolniku mirovanje
s'immobiliser nepremično obstati, se ustaviti, ne se več ganiti; automobilisme mirovati

impasse [ɛ̃pas] féminin slepa ulica (tudi figuré) zagata, figuré stiska

arriver, entrer dans une impasse zaiti v slepo ulico, priti na mrtvo točko
j'étais dans une impasse bil sem v zagati, zame ni bilo nobenega izhoda (več)

im-pediō -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. en-pediō, com-pēs, pedica, gr. πέδη, nem. Fessel) pravzaprav „noge dati v spone“; od tod

1. (trdno) držati, (z)vezati, oplesti, omotati, omrežiti, vkleniti (vklepati), oviti: Pl., impediunt vincula nulla pedes O., illis crura impediit O., cervus retentus impeditis cornibus Ph., frenis impediuntur equi O. se obrzdajo; pesn.: cornua sertis impedienda O. oplesti, caput impedire myrto H., crus pellibus H. oviti, omotati; s čim? z abl. instrumenti, a pri Pl. tudi: se in plagas i.

2. metaf. v kaj zaplesti, zmešati: Ter., orbes orbibus V. prepletati, sin illud dicis, te impedies Ci. se zapletaš, haec mentio facta mentem dolore impedivit Ci., causam interrogationibus i. Ci. zmešati, zamotati.

3. narediti kak kraj nedostopen (nepristopen, nedohoden): plana … novo munimenti genere impedierant barbari Cu., saltum munitionibus i. L.; prim. impedītus 3.

4. zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati) koga, preprečiti (preprečevati), braniti komu; abs.: omnia removentur, quae impediunt Ci., haec studia non impediunt foris Ci., impedit religio, tempus anni Ci., nihil impedio Ci. ne nasprotujem, ne branim, solutio impeditur Ci. zastaja; z obj. v acc.: ii non tam me impediunt quam adiuvant Ci., si te nihil impedit Ci., si quis impedisset reditum meum Ci., profectionem i. C., exercitum eadem fortuna, quae impediverat, expedivit L., aliquem in suo iure imp. C.; pass.: aliam sententiam se dicturum fuisse, nisi propinquitate impediretur Ci., impediri bello Poenos Cu. so zadržani … ; z dat. (analogno po obstare, impedimento esse): novitati non impedit vetus consuetudo Varr. ni v napoto; s čim? z abl. instrumenti: comitia auspiciis i. Ci., consules impediebantur lege Ci., omni morā senatus auctoritatem Ci., eius vox lacrimis impeditur Ci., narrare parantem impedit amplexu O. jo ovira pri pripovedovanju, ji brani pripovedovati, an nos conantīs servitutis vincla rumpere impediet? Ci. pri čem (ovirati)? od česa (zadrževati)? kaj (braniti)?; z abl.: eloquentia Hortensii me dicendo impediet Ci. mi bo branila govoriti, eum fugā i. T.; s praep.: ab delectatione omni negotiis impedimur Ci., eos potentia Scauri a vero bonoque impediebat S., se a suo munere i. Ci. Pogosteje s finalnim stavkom, ki je negativno izražen (kakor za glag. timendi): S., N., plura ne dicam, tuae me lacrimae impediunt Ci. mi branijo več (dalje) govoriti, (pravzaprav) me ovirajo (ker zahtevajo), da ne govorim, horum sententiam ne laudem, impedior Cn. Pompei triumphis Ci.; ne se ret. zamenjuje s quominus: S., N., Lucr., Sen. ph., formido tot viros impediat, quominus causam velint dicere Ci., impedior religione, quominus exponam Ci.; s quin: nequid impediare, quin … Corn.; z ut: sed se responsitando … ne impediat, ut … Ci.; redko stoji inf.: Lucr., O., mora pubem educere castris impedit V., pudor impedit me haec exquirere Ci.; na anakolutu sloni besedilo: rapiditate fluminis ad transeundum impediri Ci., nullius amicitiā ad pericula propulsanda impediri Ci. (pisatelj je imel pred očmi: non iuvari). — Od tod adj. pt. pf. impedītus 3 (gl. impedītus 3).

im-pendō (in-pendō) -ere -pendī -pēnsum

1. natehtati, odtehtati, in sicer denar na tehtnici, Suet., i. sumptum Ci.; od tod: (denar) uporabiti (uporabljati), (po)trošiti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, izda(ja)ti: ubi tandem istud latet, quod tu de tua pecunia dicis impensum? Ci., pecuniam i. in aliquam rem Ci., pecuniam i. in aliquā re Icti.

2. metaf. (trud, čas, skrb idr.) uporabiti (uporabljati), priložiti (prilagati), vložiti (vlagati), obrniti (obračati); zevg.: quid censetis eos voluisse impendere laboris, operae, pecuniae? Ci., operam, curam, pecuniam impendant in eas res Ci., certus labor et sumptus impenditur ad incertum casum Ci., nihil sanguinis in socios i. O.; z dat.: Q., vitam eius usui i. T., vitam vero i. Iuv., tantos sumptus … colendis imaginibus Lact. — Od tod adj. pt. pf. impēnsus 3, adv. impēnsē

1. natehtan, odtehtan, od tod v ceni: drag, visok: Ci. idr., impensō pretio equos emere C. za drag denar, impenso pretio vēnīre L.; tudi samo zase: lusciniae inpensō coëmptae H., impense aliquem humare Iust. ali impensius venerari numina O. z veliko —, večjo potrato.

2. metaf. znaten, velik, silen, močen, nujen: Val. Max., Suet., Gell., ab hac tam impensa voluntate bonorum dissideret Ci., impensior cura O., T., impense cupere Ter., milites impense (strogo) retinere L., impensius gratias agere L., consulere V., instare O.; poseb.

3. subst. impēnsa -ae, f (sc. pecunia) natehtani, odtehtani denar = (s)troški, izdatki: nullam impensam fecerant Ci., sine impensā ali nullā impensā Ci. brez stroškov, impensā eius L. na njegove stroške, i. publica L., T. javni izdatki, državni stroški, nec impensae nec labori parcere L. ne bati se niti stroškov niti truda, ne ozirati se niti na … , impensae cenarum H. za pojedine; ne zavedajoč se več izvora te besede piše L.: quia impensa pecuniae facienda erat stroški v denarju, denarni str.; pren.: meis impensis N. na moje stroške = mojemu dobremu imenu na škodo; metaf. žrtvovanje, uporaba: sine impensa cruoris sui O., i. operum V., officiorum L.; meton. potrebščine, gradivo, sestavine: sacrificii Petr., impensae aedificandi causā theatri dudum congestae Amm.

impetus -ūs, m (gen., dat. in abl. pl. niso dokazljivi; dat. sing. impetū: Plancius in Ci. ep.; impetere)

1. hitro in silovito prodiranje, drvenje, naval, zalet, zagon, zaletavanje, zaganjanje, lomast, silovitost, pritisk(anje), sila gibanja; o tekanju: ultimas oppidi partes continenti impetu petunt C. v neprestanem tekanju, animalia, quae habent suum impetum Ci. ki se morejo gibati, impetum capere L. zaleteti (zagnati) se; podobno: uno impetu epotare Plin. v enem dušku … ; od tod o vrtenju neba: impetus caeli Ci.; o vodi: impetus maris C., fluminis L., Cu. silni tok; o zraku: impetus ventorum sustinere C. naval viharjev vzdržati; potem sploh o predmetih, ki se premikajo: fert impetus navem V., navis praelata impetu L. ki je mimo šinila (švignila), huc impetus hastam detulerat V.; o ognju: impetus ignis Lucr. sila ognja; tudi o težnosti, ki lahko povzroči gibanje, teža, tlak: magnum impetum habere Vitr. navzdol tiščati (pritiskati), gravescit impetus Lucr.; od tod pren.: totius impetus belli constitit ad Cyzicenorum moenia Ci., i. rerum fortunae Cu.

2. occ. (sovražni) napad, naval, naskok: multitudo eum terrebat clamore, voltu, saepe impetu S., ut eorum … horribiles impetus deprecetur Ci., in Pompeium impetum facere Ci., fit impetus in aliquem Ci. napasti ga; pren.: in bona eius, in fortunas aratorum, in eas tabulas impetum facere Ci. planiti na … , s silo zaseči; poseb. kot voj. t. t.: miles hostium impetum pertimuit Ci., Mithridates in exercitum nostrum impetum fecit Ci., acies uno impetu prosternenda Ci. z enim navalom, hostes primo impetu pulsi C.; prim. zveze: inimicorum impetum propulsare Ci. odbiti, Manlius … Gallorum impetum reppulit, depulit Ci., impetum alicuius retardare, reprimere, comprimere Ci., supprimere L., frangere Ci., impetum dare in hostem, in agrum Romanum L. napasti —, prijeti —, navaliti na koga ali kaj, impetum moenibus excipere Ci. prestreči, impetum ferre C. ali sustinere C., Fl. vzdržati, ubi in omnes partes nequiquam impetūs capti L. ko je bil vsak napad spodletel; od tod pren. kot medic. t. t.: impetus febris Cels. napad (nastop) mrzlice, paroksizem, podagrae Plin., sanguinis Aur. krvotok (krvni udor), i. pituitae in facie Plin. mokri izpuščaj, i. oculorum Plin. vnetje.

3. metaf.
a) zanos, vzlet, polet (duha): ea mihi ad omnem impetum dicendi leviora sunt Ci., in ea oratione nullus impetus esse potest Ci., divino impetu Ci. po božjem navdihu.
b) vzkip(enje), izbruh (čustva, srca), ihta: te ipsum nunc animi quodam impetu concitatum usus flectet Ci., primo gaudentium impetu T., impetus offensionis T. zaradi žalitve razvneta jeza.
c) silno hrepenenje, (na)gon, nagnjenje, vnetost, vnema, gorečnost: de impetu animi loquor Ci., impetu animorum uti Cu., est mihi per saevas impetus ire feras O. žene me; meton. α) zalet = nagel sklep: impetum capere occidendi regis Cu., Neronem adgrediendi T. β) lomast, silovitost, vihravost, strast(nost): non dilectu aut sapientia ducitur ad iudicandum, sed impetu et temeritate Ci., ad omnes affectus impetu rapimur Cu., i. Gracchi T., tribunus plebis omni impetu furoris in eum inruit Ci.

Opomba: Ker je gen. impĕtūs in abl. impĕtū v heksametru nemogoča oblika, uporabljajo pesniki oblike po soglasniški sklanjatvi: impĕtĕ nunc vastó... fertur O., non potuit nubes capere impetis auctum Lucr. Več gl. impes.

imposible nemogoč; neznosen; ameriška španščina težko bolan; hrom

hacer imposible onemogočiti, spodnesti, preprečiti
hacer lo imposible napraviti več, kot je mogoče
hasta lo imposible do nemogočega
pedir imposibles zahtevati nekaj nemogočega
ponerse imposible neznosen postati

impotēns (inpotēns) -entis, abl. -ī in -e, adv. impotenter

I.

1. nezmožen, nemočen, nevečen, slab: homo infans atque impotens Ci., valent, haec omnia ad salutem innocentium, ad opem impotentium Ci. slabotnežev.

2. z objektnim gen.: nezmožen vladati (krotiti) kaj, ki nima česa v oblasti (moči), ki ni gospodar česa: impotens sui Cu. ne gospodar samega sebe, animi Cu. nezmožen krotiti jezo, amoris T., irae L. nezmožen brzdati jezo; od tod pass.: elephanti impotentius … regi L. ki jih niso mogli več voditi.

— II. med. (z neizraženim zaimkom): brez oblasti nad seboj, ki ni gospodar samega sebe, nezmožen sebe vladati (krotiti), razbrzdan, vihrav, strasten, silovit, divji, brezmeren (brez mere), oblastiželjen, prevzeten, oblastljiv; o ljudeh: est ipse confidens, impotens Ci., advolabat … homo impotentissimus, ardens odio Ci., qui eum ferre potuissent impotentem, iracundum, contumeliosum? Ci., impotens militibus Iust. prevzeten, samosilen (tiranski) proti … , mea (amica) est impotens, procax Ter.; pesn. z inf.: quidlibet imp. sperare H. predrzno upajoča na kar koli; enalaga: nihil fecit impotenti animo Ci., quae est tam impotens inhumanitas? Ci., i. iniuria L., dominatio N., L., rabies L., impotentia mulierum iussa T., i. laetitia Ci., superstitio Cu.; adv.: impotenter regnare Auct. b. Alx., impotentissime facere Sen. ph.

— III. oba pomena združena: onemoglo besneč: monumentum, quod non aquilo impotens possit diruere H. pravzaprav „divji“, a obenem „onemogel“, zato, quod non possit diruere.

inānis -e, adv. inaniter

1. prazen, prost: Pl., Varr., Val. Fl. idr., domum eius iste reddiderat inanem Ci., in loculis ante inanissimis tantum nummorum positum vidit Ci., navis i. Ci., C., N. brez moštva, navem paene inanem contra praedones ducit Ci. a tudi = brez tovora, neotovorjena Ci., C., inanis basis Ci. nepopisan, subsellia inania Ci. ki na njih nihče ne sedi, tempus inane V. čas počitka (miru), agri inanes Ci. neobdelane, equum inanem reliquerunt Ci. brez jezdeca, inanis laeva sine anulo H. brez zlatega prstana, litterae Ci. brez vsebine; tako poseb. o mrtvecih: inane corpus Ci. brez duše (življenja), mrtvo; od tod enalaga: inanis umbra O. imago O. mrtveca, inane vulgus O. mrtvecev, inania regna V., Tartara O. kraljestvo (brezbitnih) senc; pesn. tudi: inania lumina O. prazne očesne votline, inane vulnus O. globoka, votla, inanis galea V., O. ki ni več na glavi (naspr. galea plena Sil. nataknjena na glavo), i. leo Stat. levova koža, i. Gaurus Iuv. razpokan. Pogosto subst. n.: prazen prostor, praznina: lapis per inane volutus V., raptus per inania currus O. po praznem ozračju; pri L. (38, 7, 9) = prazno mesto, podkop. Dopolnjuje se z abl.: insula cultoribus inanis S. fr.; natančneje z ab in abl.: foro a bonis et a liberis inani Ci., i. a marsupio Prud.; pesn. (analogno gr. κενός) z gen.: inane lymphae dolium H., corpus inane animae O.

2. occ.
a) s praznimi rokami: duo sigilla perparvula tollunt, ne omnino inanes revertantur Ci., si illinc inanis profugisses Ci., si pulset inanis Pr. brez daril.
b) ubog, reven: Pl., misera in civitate atque inani Ci., fratres egentes inanesque discedebant Ci. neobogateni.
c) oplenjen, oropan, izsesan: Siciliam inanem offenderant Ci. so dobili (našli) …
č) tešč, lačen, gladen: inanis venter H. „prazen želodec“, od tod: i. parasitus Pl., siccus inanis sperne cibum vilem H. lačen in žejen.

3. metaf. prazen česa, brez česa; z abl.: epistola inanis aliquā re utili et suavi Ci.; z gen.: omnia plena consiliorum, inania verborum Ci. (zevg.); occ.
a) prazen, puhel, plitev, jalov, plehek, brez vrednosti, nepomemben, malenkosten: Q., Cels. idr., paleae inanes V. ki v njih ni več zrnja; od tod: inania nobilitatis nomina Ci., inania delectamenta puerorum Ci., cum inanibus syngraphis venit Ci., pecuniae falsae et inanes Ci., ei quaedam inania pollicebar Ci.; subst.: inane abscindere soldo H. nebistveno ločiti od bistvenega (važnega); pl.: inania honoris T. nebistvene zunanjosti.
b) prazen, neosnovan, neutemeljen, brez (pravega) vzroka, ničev: Cat., Cu., Lucr., Q. idr., inanem aucupari rumorem Ci., ex curia se proripuit cum inanibus minis Ci., crimen inane Ci., i. credulitas T.; pesn. (adv.): meum pectus inaniter angit H. muči s praznim strahom (s tvorbami svoje domišljije).
c) prazen, zastonj(ski), brezuspešen, ničev(en), brez koristi: Val. Fl., Q. idr.: inane funus H. ki je bil zaman (po drugih: „brez trupla“, ker se je telo spremenilo v laboda), opes fallaces et cogitationes inanes meae Ci., inaniter artes exercere O., inane decus purpurae H., causas nequiquam nectis inanes V., inania opera H.; subst. pl. n.: inania: inania captare H. hlastati po praznih stvareh.
č) puhel, puhloglav, nečimrn, domišljav, samovšečen, spogledljiv, gizdav, nadut, širokoust(en), visokonošen: inanes adulescentiae cupiditates Ci., inaniter loqui Ci., inaniter arrogans Gell. strašanski širokoustnež, inaniter cogitare Amm., homo i. et regiae superbiae S., Asia inaniora parit ingenia L., i. animus Ci., inanissimi homines Lact.; subst. m.: inanes H. gizdalini, puhloglavci.