Franja

ausbrechen^*

1. lomiti, odlomiti, izlomiti (intransitiv se), ein Fenster, eine Tür (durchbrechen) prebiti Früchte: pobirati, Triebe: odstranjevati, Rüben: ruvati

2. den Mageninhalt, ein Vulkan Lava: izbruhati, bruhati (zu ... beginnen) izbruhniti, Vulkan: začeti bruhati in Gelächter, Tränen: bruhniti v (smeh, jok)

3. ein Felsen: odtrgati se

4. aus einem Gefängnis: pobegniti; Gase: uhajati

5. (verlassen) aus einer Gemeinschaft, Koalition: zapustiti (skupnost, koalicijo)

ausfasern scefrati se; razpasti v vlakna

ausfrischen namakati v mleku

Ausgleichung, die, izravnavanje, izravnava, kompenzacija (mit z); vračunavanje/vračunanje v delež

aushauen izsekati, izsekovati; in Stein, Marmor: izklesati iz, vklesati v; figurativ (verprügeln) pretepsti

Auslandsaufenthalt, der, bivanje v inozemstvu/tujini

Auslandsguthaben, das, dobroimetje v inozemstvu

Auslandsreise, die, potovanje v inozemstvo, v tujino

Auslandsschuld, die, dolg v tujini

Auslandsvermögen, das, premoženje v tujini

Auslandsvertretung, die, zastopstvo v inozemstvu

Auslandszahlung, die, plačilo v inozemstvo

auslaufen^*

1. Flüssigkeiten: izteči, odteči, odtekati, iztekati; (austreten) Moleküle: izstopati

2. Eisenbahn odpeljati, Schiff: izpluti

3. (enden) Programm, Modell usw.: izteči, iztekati se, potekati

4. (übergehen in) prehajati v, iztekati se v

5. Farben: zlivati se; puščati barvo; izgubljati se

6. auslaufen lassen iztočiti, Honig: točiti; sich auslaufen nahoditi se

ausloten meriti globino; figurativ poglobiti se v, priti (čemu) do dna

ausmieten

1. Gemüse: vzeti iz zasipnice

2. (vermieten) dati v najem/podnajem, oddati, oddajati

ausmünden (auf/in v) izlivati se, iztekati se; figurativ prehajati, preiti, voditi v

auspicō -āre -āvī -ātum (auspex) ptičegledje, opazovanje ptic, avspicij(e) prirediti (prirejati), avspicij(e) opraviti (opravljati): magistratus publice cum auspicant Caecil. ap. Non.; čemu? za kaj? o čem? z dat.: lucro faciendo ego auspicavi in hunc diem Pl., ubi noctu in templum censurae auspicaverit Tabula censoria ap. Varr.; s super in abl.: id, super quo auspicaverunt Gell.; z gratiā in gen.: quod in eo monte Remus urbis condendae gratiā auspicaverit Gell.; z acc. = kaj kot avspicij dobiti ali sprejeti: auspicat auspicium prosperum Naev. ap. Non., eam (mustellam) auspicavi ego in re capitali mea Pl.; pren. (o rečeh) = naznanjati, prerokovati: hesternum illi imbrem lacrimas auspicasse Ap. Klas. le kot adj. pt. pf. auspicātus 3 =

1. po prirejenih (opravljenih) avspicijih otvorjen, slovesno otvorjen, posvečen: comitia L., auspicato in loco Ci.

2. srečno začet, srečen, blagonosen, ugoden: non auspicatos contudit impetus nostros H. = bogovom nevšečne, mrzke, auspicatis rei publicae ominibus uxorem ducere Vell., bellum male auspicatum Iust., urbi auspicatam sedem dare Iust., Venus auspicatior Cat., auspicatior arbor Plin., auspicatissimum exordium Q. ali initium T., quod erat auspicatissimum Plin. iun., urbs toto orbe auspicatissima Iust.; pogosto v absolutnem abl. auspicātō po prirejenih avspicijih, priredivši avspicij(e): colonia auspicato deducta Ci., auspicato rem publicam administrare Ci., auspicato comitiis centuriatis Murenam consulem renuntiavi Ci., auspicato urbem condere Ci., urbem auspicato inauguratoque conditam habemus L., auspicato magistratum creare L., sedes Iovis... auspicato a maioribus... condita T.

3. pren. ob ugodnem (dobrem) znamenju, pri dobri sreči, v dober čas, srečno: vide, ut ingrediare auspicato Pl., haud auspicato huc me attuli Ter., qui auspicato a Chelidone surrexisset Ci., auspicatius gigni, auspicatius mutare nomen Plin. Kot dep. auspicor -ārī -ātus sum

1. ptičegledje, opazovanje ptic, avspicij(e) prirediti (prirejati), avspicij(e) opraviti (opravljati): quod... in redeundo... auspicari esset oblitus Ci., quod auspicari tamquam dis... invisi negarentur posse L., Fabio auspicanti aves non addixere L.

2. pren. ob ugodnem (dobrem) znamenju, v dobro znamenje, dobro (srečno) zače(nja)ti, potem zače(nja)ti sploh; abs.: auspicandi gratiā tribunal ingredi T., lucubrare Vulcanalibus incipiebat, non auspicandi causā, sed studendi Plin. iun.; z acc.: et ingenium et adulescentiam praeclaro opere ausp. Val. Max., eum militiae gradum Vell. ali senatorium per militiam gradum ausp. Sen. ph. doseči, ausp. ab Idibus Ianuariis culturarum officia Col., vitam a (s) suppliciis Plin., iurisdictionem, militiam Suet., caedes civium ab Al-cibiade Iust.; z inf.: sic auspicabar in Virginem (aquam) desilire Sen. ph., ingredi famam auspicatus sum T., ausp. cantare Suet. — Star. soobl. ōspicor -ārī: Quadr. fr.

auspuffen spuščati v zrak; figurativ izpuhteti, iti v prazno

Ausreiseerlaubnis, die, dovoljenje za odhod v inozemstvo

ausscheiden^*

1. (intransitiv se) izločati, izločiti, izločevati, Chemie oboriti, obarjati; bei Wettkämpfen: izločiti, intransitiv biti izločen ausscheiden aus einem Dienst: odhajati v pokoj, iti v pokoj, einer Koalition, einem Dienst: zapustiti (koalicijo, službo)

2. (nicht in Frage kommen) ne priti v poštev, odpasti

4. ausgeschieden werden izločati se, obarjati se, bei Wettkämpfen: biti izločen