Franja

mactus 3 (indoev. kor. *mēgh-, prim. skr. maháyati (on) razveseljuje, časti, mahīyátē veseli se, lat. mactō II.)

1. proslavljen, počaščen, češčen, čaščen, blažen, sprva klicanje bogov pri žrtvovanju, redko v nom. sg.: mactus hoc fereto Ca. ali mactus hac vino inferio esto Arn. počaščen = zadovoljen; pogosteje v istem pomenu okameneli voc. sg. macte: m. hac dape esto, m. hoc parco piaculo esto, m. vino inferio esto Ca.; pozneje (klas.) kot blagrovalni ali pohvalni vzklik v obl. okamenelega voc. sg. macte, ki se nanaša tudi na imena v pl. (redko nam. njega pl. macti), nav. s pristavljenim abl. causae = srečno! sreča naj ti (nam) bo naklonjena! vso srečo! blagor ti (nam)! prav tako! dobro! izvrstno!: Luc. ap. Non., Pac. ap. Non., H., Sen. ph., Fl., macte, ait, o nostrum genus et iam certa propago Val. Fl., decus, macte, o virtutis avitae, macte Antenoride Sil., macte virtute Ci. blagor ti zaradi tvoje kreposti, blagor tvoji kreposti!, macte nova virtute, puer V. blagor tvoji prvič dokazani hrabrosti!, lahko tudi: macte virtute este L. blagor (sreča) vašemu junaštvu!, vos macti virtute estote Cu., macte virtute diligentiaque esto L. blagor ti, da si tako vrl in skrben, macti ingenio este Pl., macte animo, iuvenis Stat., tudi macte animi Stat., Mart., iuberem macte virtute esse L. sreča bodi tvoji hrabrosti, bi vzkliknil.

2. = mactātus žrtvovan, pesn. = zaklan, pobit, zadet: boves lucae ferro male mactae diffugiunt Lucr., maneas ad Glisantem, exilio macte ex terris Pelopiis! Acc. ap. Non.

made-faciō -ere -fēcī -factum, pass. made-fīō -fierī -factus sum (madēre in facere)

1. močiti, omočiti, (z)močiti, namočiti (namakati), premočiti (premakati), vlažiti, ovlažiti (ovlaževati), navlažiti (navlaževati), (po)škropiti, napojiti (napajati), prepojiti (prepajati), (pre)barvati: m. lanam aceto et nitro Plin., radix in vino madefacta Plin., caules madefacere et exprimere Plin., caput rosa m. Cels., si bos pluvia madefactus est Col., madefacto triticeo pane Col., madefacta montium latera Sen. ph., vellera succis bis madefacta Tib., aceto madefacti centones Sis. fr., spongiam madefacere Suet., terram madefecit odore O., sanguis madefecerat herbas V., madefactus sanguine O., imbuti sanguine gladii vel potius madefacti Ci., protinus inbutum caelesti nectare corpus delicuit terramque suo madefecit odore O.

2. opi(ja)ti, upijaniti (upijanjati): eo (vino) vos vostrosque adeo pantices madefacitis (po drugih madefactatis) Pl., mulier multo madefacta Lyaeo O., madefactus Iaccho Col. poet., poculis amplioribus madefacit Amm., molli luxu madefacta meroque membra Sil. onemogli.

made-factō -āre (frequ. k made-faciō) (na)močiti (namakati), omočiti (omakati), opivati: eo (vino) vos vostrosque pantices madefactatis Pl. (prim. tudi made-faciō 2), si tamen est fluvius, quem madefactat homo Ven.

madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
a) kopneti: nix sole madens O.
b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.

madidus 3 (madēre)

1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.

2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti.

makedonski pridevnik
1. (o Severni Makedoniji in Makedoncih) ▸ macedónPovezane iztočnice: makedonski denar

2. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem grškem kraljestvu) ▸ makedón

Málaga geografija Malaga

malaga (vino) Malaga (wine)

Málaga ženski spol (mesto) Malaga

vino de Málaga, málaga (vino) malaga
pasas de Málaga rozine, suho grozdje iz Malage

malinov pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ málnaSopomenke: malinin

2. (v kulinariki) ▸ málna, málnásSopomenke: malinin

3. (o barvi) ▸ málnaOsnovno vino za ta rose je merlot, zato je tudi barva bolj intenzivna rožnato malinova. ▸ Ennek a rozénak a merlot az alapbora, ezért a színe intenzívebb rózsás málnaszínű.

malteški pridevnik
(o Malti in Maltežanih) ▸ máltai

mamma

A) f

1. pog. mama, mati:
essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
la mamma del vino vinska usedlina
come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila

2. pren. mati

B) inter.
mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!

manipolare² v. tr. (pres. manipolo)

1. obdelati, obdelovati z rokami; gnesti; pripraviti, pripravljati

2. ekst. (adulterare) ponarediti, ponarejati:
manipolare il vino ponarediti vino
manipolare le elezioni ponarediti volitve

3. tehn. pognati manipulator

marca ženski spol znamenje, znak; žig, pečat; marka; šport rekord

marca de agua, transparente vodni žig
marca de fábrica tovarniška znamka
marca registrada (prijavljena) varstvena znamka
hombre de marca pomemben človek
vino de marca izvrstno namizno vino
de marca mayor posebno velik
pícaro de marca lopov vseh lopovov

marceō -ēre (iz *m_erqei̯ō, indoev. kor. *mer(e)q- intr. (z)mehčati se, postajati trhel, gniti, trohneti; (na)močiti; prim. marká-s smrt, umiranje, gr. μαραίνω zatiram, slabim)

1. (u)vel, usahel, medel biti: Mart., en taxea marcet silva comis Stat., cervix redimita iacebat et caligantes marcebant fronte coronae Cl.

2. večinoma metaf. medel, mlahav, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, brezmočen, šibek, (u)vel, len(oben) biti: si tibi non annis corpus iam marcet et artus confecti languent Lucr., omnis exercitus depositis militiae studiis otio ac desidia corrupti marcebant Iust., vigebat in hac parte miles atque imperator, [in] illa marcebant omnia Vell., largiore admodum potu saginisque distenti marcebant Amm., item, si marcet animus; si loqui et moveri piget; si corpus torpet Cels., nec deside cura segnis marcet amor Cl., pavore Cu., luxuriā, vino et epulis confecti marcent L. Od tod pt. pr. marcēns -entis (u)vel, usahel: marcentes tibi porrigentur uvae Mart., marcentes cupio quassare coronas Cl.; metaf. mlahav, medel, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, šibek, (u)vel: Mart., Sil., Stat., Val. Max., Suet., Iust., guttura O., oculi Ap., visus Sen. tr.; meton. mlahav, omagujoč: marcentem pacem nutrierunt T., ille deses marcens T., m. potor H. ki mu je šlo vino v glavo, ki ga „bolijo lasje“, ki ima „otekle lase“.

marcēscō -ere (marcuī Vulg., Aug.) (incoh. k marcēre)

1. (o)véniti, (o)venéti, (u)sahniti (usihati): cerrus, [quercus] fagus … celeriter marcescunt Vitr., fagus et cerrus celeriter marcescunt Plin.

2. metaf. (z)medleti, posta(ja)ti mlahav, omlahniti, (o)slabeti, (o)šibeti, onemoči, (o)venéti, (o)véniti, hirati, poleniti se: Col., Plin., otio, otii situ, desidiā m. L., per inertes somnos m. O.; occ.: nimio vino m. O. biti pijan, „otekle lase imeti“.

marcidus 3 (marcēre)

1. (u)vel, trhel: aures Plin., asseres Vitr., stagna Cl., lilia O., domus Sen. rh.

2. metaf. medel, mlahav, onemogel, oslabel, slaboten, izmozgan: alii principes marcidi somno, alii pervigiles et insomnes Plin. iun., marcidus vino et somno Sen. rh., huc incede gradu marcidus ebrio Sen. tr., marcidus edomito bellum referebat ab Haemo Liber Stat., senectus Val. Max., somno aut libidinosis vigiliis marcidus T., oculi libidine marcidi Ap. izpite.

mareo moški spol morska bolezen; omedlevica, slabost; naveličanost, dolgočasje, nadloga, zoprnost, sitnost

el mareo del vino vinjenost
resistir el mareo biti utrjen proti morski bolezni
¡que mareo de hombre! je pa to nadležen človek! kakšen tečnež!

Marōnēa (Marōnīa) -ae, f (Μαρώνεια) Maronéja (Maroníja),

1. mesto v Samniju (zdaj Marano): L.

2. mesto v Trakiji ob Shojneju, sloveče po vinogradništvu (zdaj Marogna): L., Mel. — Od tod subst. Marōnītēs -ae, m (Μαρωνείτης) Maronít, Maronéjec: Varr., L., Plin.; adj. Marōnēus 3 maronéjski: vinum Plin., Maroneo victus Baccho Tib. (pesn. = Maroneo victus vino).

mašn|i (-a, -o) [Meß] Mess- (kelih der [Meßkelch] Messkelch, formular das [Meßformular] Messformular, plašč das [Meßgewand] Messgewand, vrček das [Meßkännchen] Messkännchen, daritev das [Meßopfer] Messopfer, knjiga das [Meßbuch] Messbuch, slavje die [Meßfeier] Messfeier, vino der [Meßwein] Messwein)
glavna mašna prošnja das Tagesgebet

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).