Franja

seal² [si:l] samostalnik
pečat (tudi figurativno)
žig; pečatnik; (carinska) plomba; snov za zamašitev odprtin
tehnično sifon
figurativno jamstvo, poroštvo, garancija, zagotovitev, obljuba, zastavek, založek, zalog

seal of love figurativno poljub; rojstvo otroka; poroštvo, jamstvo ljubezni
the Great Seal britanska angleščina veliki državni pečat lorda kanclerja (s katerim se zapečatijo spisi parlamenta in važne državne listine)
the Privy Seal britanska angleščina mali državni pečat (ki se daje na listine, ki jim ni potreben veliki državni pečat ali ki se bodo pozneje predložile parlamentu)
given under my hand and seal od mene podpisano in zapečateno
under the hand and seal of podpisano in zapečateno od
under the seal of confession pod spovednim pečatom
under the seal of secrecy pod pečatom molčečnosti, kot tajnost
he has the seal of death in his face smrt mu je zapisana v obrazu
to resign the seals figurativno odpovedati se službovanju
to set one's seal to s.th. pritisniti svoj pečat na kaj, zapečatiti; overiti, potrditi, avtorizirati kaj

secrecy [sí:krisi] samostalnik
molčečnost, diskretnost; čuvanje skrivnosti (tajnosti), skrivnost, tajnost; skritost; oddaljenost, ločenost, samotnost; zaprtost vase, nekomunikativnost

in secrecy skrivaj
in all secrecy v vsej tajnosti
prepared in great secrecy pripravljen v veliki tajnosti
sworn to secrecy s prisego zavezan k molčečnosti
I cannot rely upon his secrecy ne morem se zanesti na njegovo molčečnost
there was no secrecy about it tega niso prikrivali
he is given to secrecy on je rad skrivnosten

sèdmica ž
1. sedmica (številka)
2. sedmica (karta): sjeći kralja -om, s številko sedem zaznamovan predmet, avtobus, trolejbus
3. teden: svake -e vsak teden; članovi kluba sastaju se jednom u -i; Velika, Strasna sedmica teden pred veliko nočjo, veliki teden

semaine [səmɛn] féminin teden; tedensko delo, tedenska plača; skupina sedmih podobnih predmetov

en semaine med tednom (t. j. ne na nedeljo)
une fois la semaine, par semaine enkrat na teden
semaine anglaise delovni teden, v katerem se poleg nedelje tudi v soboto popoldne ne dela
la semaine dernière, passée pretekli teden
la semaine prochaine prihodnji teden
des semaines entières tedne in tedne, cele tedne
la semaine seulement le ob delavnikih
semaine de blanc (commerce) beli teden
semaine en cours tekoči teden
semaine de cinq jours, de 40 heures petdnevni, 40-urni delovni teden
la semaine des quatre semaines o sv. Nikoli
semaine sainte (religion) veliki teden
jour masculin de semaine delavnik
chambre féminin louée à la semaine tedensko najeta soba
politique féminin à la petite semaine nedolgoročna politika
avoir une semaine chargée imeti mnogo dela v nekem tednu
billet masculin de fin de semaine nedeljska, vikend vozovnica
faire la semaine anglaise ne delati ne v nedeljo ne v soboto popoldne
partir à la campagne en fin de semaine za konec tedna oditi na deželo
(vieilli) prêter à la petite semaine posoditi za kratek rok in za visoke obresti
être de semaine imeti tedensko (dežurno) službo

semana ženski spol teden; tedenska plača

semana blanca (trg) beli teden (razprodaja)
semana inglesa angleški teden, konec tedna, vikend
semana próxima (pasada) prihodnji (pretekli) teden
la Semana Santa véliki teden
la mala semana (pop) menstruacija
tres veces por semana trikrat na teden
entre semana med tednom
cobrar la semana dobiti tedensko mezdo
la semana que no tenga viernes (fig) nikoli, o svetem nikoli

settimana f

1. teden:
il fine settimana konec tedna, vikend
settimana corta petdnevni delovni teden
settimana santa relig. veliki teden
essere di settimana biti dežuren

2. tedenska plača

shower² [šáuə] samostalnik
ploha, naliv, pljusk; kratkotrajna toča; prha, tuširanje
figurativno obilje, dež, toča (of bullets krogel)
plaz (udarcev, daril, povabil itd.)

in showers na pretek, v veliki množini, kot dež
April shower aprilska ploha
shower party družba, v katero vsak povabljenec prinese kako darilo
to fall in showers liti kot iz škafa
to take a shower (o)prhati se, tuširati se, iti pod prho

siccus 3, adv. -ē

1. suh, izsušen, posušen (naspr. (h)umidus,(h)umens): loca CA., arena, litus V., agri H., regio CU., solum Q., siccior Libya AMM., horreum siccissimum COL., loca siccissima, pars siccissima SEN. PH., sicci oculi H., PR., SEN. PH., Q., MART. = lumina sicca TIB. ali siccum lumen LUCAN. suhe oči = brez solz (solza), genae O., SEN. TR. ali siccus aerumnas tuli SEN. TR. brez solz (solza), ora (usta) CU., palatum LUCAN., pedibus siccis currere super aequore O., cibi CELS. suhe jedi = jedi brez mastne začimbe, panis PLIN. suh = brez priloga (npr. brez surovega masla), urna H., lignum V. trden, jedrnat, carinae H. na suhem (kopnem) stoječe, pocula TIB. prazne, sitis O. ki se ne da ugasniti, vox O. iz suhih ust, vulnera LUCAN., spolia ... non sanguine sicca suo PR., cuspis STAT., enses SEN. TR., aquae MART. led, sneg, tussis CELS. suh = brez izbljuvkov, ut sicce stabuletur (sc. bos) COL.; (o vremenu) suh, brezdežen (brezdeževen), nedežen (nedeževen): dies H., annus COL. ne premokro, tempora TIB., caelum (podnebje) PLIN., nubes LUCAN., hiems O. brez snega, ver PLIN., auster PLIN., aquilones LUCAN.; pesn.: fervores O. sušeča; (o ozvezdjih, zvezdah) suh, brezoblačen, jasen: signa O. = magna minorque ferre ... utraque sicca O. Veliki in Mali medved ... oba suha (ker nikoli ne zaideta v morju), canis PR., luna PR., PLIN.; z gen.: sicci stimulabant sanguinis enses SIL. ne omočeni s krvjo; subst. siccum -ī, n suho, kopno, kopnina (naspr. (h)umidum): AP. idr., rostra tenet siccum V., in sicco V., PR., PLIN., in sicco hibernare L.; pl. sicca -ōrum, n suhi kraji, suha zemlja, suh svet, suhotína: quae in siccis provenit PLIN., ut aqua piscibus, ut sicca terrenis, circumfusus nobis spiritus volucribus convenit Q.

2. metaf.
a) suh, (še) trezen, (še) tešč: siti sicca sum PL., dicimus integro sicci mane die, dicimus avidi H., qui circum compita siccus … currebat H. še tešč; occ. α) žejen, od žeje koprneč: cum ego sum siccus PL., nimis diu sicci sumus PL., siccus, inanis sperne cibum vilem H.; meton. trezen, vzdržljiv, vzdržen, zmeren: AFR. AP. NON., PL. idr., castrum ... consilia siccorum an vinulentorum ... CI., siccis omnia nam dura deus proposuit H., siccus ac sobrius (naspr. ebrius et vomitans) LUC. FR., PETR., SEN. PH. β) le ob suhem živeč, skope hrane vajen, stradajoč, subst. stradač, starejše žličnik: accedes siccus ad unctum H.
b) mrzel, hladen, brezčuten, brezsrčen, trdosrčen, brez ljubezni: puella (naspr. uda) O., MART., medullae PR.
c) praznoglav, puhloglav, neolikan, neizobražen, neveden, omejen, zabit: sicci omnino atque aridi pueri SUET.
d) (o telesu) prost (brez) sluzi (nahoda, odvečne tolšče, zabuhlosti idr.) ves zdrav, prav zdrav, zdrav kakor riba, krêpek, krepák, kremenit, trden, strumen, čvrst: mulier PL., PETR., puella ore sicco CAT. brez slin, corpus (naspr. (h)umidum sokovito) CELS., corpora sicciora CAT., PLIN.; pren. (o govoru in govorniku) trezen, jedrnat, strnjen, preprost, neokrašen, nenakičen, neokinčan, brez okrasja: nihil erat in eius oratione nisi sincerum, nihil nisi siccum atque sanum CI., dicendi genus Q., sint licet illa non satis interum sicca et severa Q., oratio sicca et recondita GELL., (sc. Attici) sani et sicci dumtaxat habeantur CI., Asinius adeo durus et siccus T., Attice dicere, id est quasi sicce et integre CI.

síla (moč) power, might; (krepkost) vigour; (potreba) necessity; (jakost) strength; (silovitost) vehemence; (nasilje) violence, force; (težava) difficulty, trouble; (prisila) compulsion, constraint, coercion; (beda) want, need, pinch; (stiska) emergency, neediness; (pritisk) pressure; (nevarnost) danger, emergency; (nuja) urgency, necessity

v síli in case of emergency (ali of need, of necessity)
s sílo by force, forcibly, with violence, by strong-arm methods
z vsemi sílami with might and main
pod sílo okoliščin, razmer under the stress of circumstances
po síli (nerad) forced, under compulsion, unwillingly, reluctantly, perforce
če je síla if need be, if need arise
to je višja síla it is a case of needs must (ali of overwhelming odds, of vis maior)
groba síla violence
konjska síla horsepower (krajšava: HP)
gonilna síla motive power
višja síla force majeure, Act of God
naravne síle natural forces, forces of nature
kopne síle vojska land forces pl
pomorske síle vojska naval forces pl, navy
pomorska síla naval power
síla (ogromno) ljudi a great number of people
enota síle unit of force
moment síle moment of a force
delovna síla manpower
politika síle power politics pl
vodna síla water (ali hydraulic) power
oborožene (vojaške) síle armed (military) forces pl
Kraljeva Zračna Sila Royal Air Force
klic v síli emergency call
izhod v síli emergency exit
biti v veliki síli (stiski) to be in great distress (ali need)
ni mu síle he is not in bad circumstances, he is doing well
ni síle (= ne mudi se) there's no hurry, it is not urgent
ni nobene síle there is no hurry
to je za sílo (= začasno) this is a makeshift, this is a stopgap, this is a temporary substitute
síla (strašno) vroče je it is extremely hot
síla ima večjo moč kot pravica might before right
napeti vse (svoje) síle to do one's utmost, to make every effort, to do one's best, to do all one can; to tax one's powers to the utmost; to use every exertion; to stir heaven and earth; to leave no stone unturned
síla kola lomi needs must when the devil drives, necessity knows no law
v síli hudič muhe žre (figurativno) drowning men catch at straws, beggars can't be choosers
(tudi) s sílo se ne da vsega doseči (figurativno) you can take a horse to the water but you can't make him drink
ukloniti se síli to give way to compulsion, to act under compulsion (ali duress)
v síli spoznaš pravega prijatelja a friend in need is a friend indeed

Sīrius (sīrius) -iī, m (Σείριος, σείριος) Sírius, Sírij, pasja zvezda (čisto lat. canicula), glavna zvezda v ozvezdju Veliki pes, ki vzhaja sredi meseca julija ob najhujši vročini (pasji dnevi): Hyg., Tib., Lucan., tum steriles exurere Sirius agros V., iam rapidus torrens sitientis Sirius Indos ardebat caelo V.; pesn. adj. = Síriusov, Sírijev: Sirius ardor V., Col., astrum Sirio fervet vapore Prud.

skakač⁸ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Springmaus (egiptovski/pustinjski Wüstenspringmaus, konjski/veliki der Pferdespringer, ploščatorepi der Plattenschwanz)
skakač mošnjičar (mošnjičarka) der Taschenspringer

skovik moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Sperlingskauz (biserni Perlkauz, mali Sperlingskauz)
veliki skovik die Zwergohreule (ameriški Amerikanische)

skovík (-a) m

1. (močvirska ptica) zool.
mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
zool. veliki skovik assiolo (Otus scops)

2. chiurlo, il chiurlare; il fischiare

skŕb souci moški spol , inquiétude ženski spol , peine ženski spol , chagrin moški spol ; (briga) préoccupation ženski spol , soin moški spol , sollicitude ženski spol

brez skrbi sans souci(s), sans crainte, tranquille
bodite brez skrbi soyez tranquille(s), ne vous inquiétez pas, familiarno ne vous en faites pas, ne vous faites pas de bile (ali de mauvais sang, de soucis)
biti v skrbeh, delati si skrbi être en souci, se faire des soucis, se soucier, s'inquiéter de quelque chose ali au sujet de quelqu'un, être en peine de quelque chose, familiarno s'en faire
delati, povzročati skrbi komu causer (ali donner) des soucis (ali des inquiétudes) à quelqu'un, mettre quelqu'un en souci, inquiéter quelqu'un, préoccuper quelqu'un
imeti skrbi avoir des soucis
imeti druge skrbi avoir d'autres soucis (en tête), familiarno avoir d'autres chats à fouetter
to je moja najmanjša skrb c'est le moindre (ali le cadet) de mes soucis
to je moja skrb (prepustite to meni) j'en fais mon affaire, laissez-moi faire, remettez-vous-en à moi
posvetiti posebno skrb čemu consacrer un soin particulier à quelque chose
majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi petits enfants petites peines, grands enfants grandes peines

skŕb (-í) f

1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
PREGOVORI:
majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi

sladkosneden pridevnik
1. (ki ima rad sladko) ▸ édesszájú
Sem zelo sladkosnedna, sladkarije so moj veliki greh. ▸ Nagyon édesszájú vagyok, az édességek az én nagy bűnöm.
Sladkosnednim obiskovalcem so pokazali torte, druge sladice in pecivo. ▸ Az édesszájú látogatóknak megmutatták a tortákat és más édességeket, süteményeket.
Sladico so razrezali na tisoč kosov in jih razdelili sladkosnednim radovednežem. ▸ A desszertet ezer darabra vágták és szétosztották az édesszájú kíváncsiskodók között.
Sopomenke: sladkosned

2. (navdušen; zagnan) ▸ ínyenc
Skriti viri pravijo, da je gospa zelo glasbeno sladkosnedna. ▸ Titkos források azt állítják, hogy a hölgy nagy zenei ínyenc.

slam tujka angl. m invar. igre slam (pri bridgeu):
piccolo, grande slam mali, veliki slam

slam (-a) angl. m igre slam:
mali, veliki slam piccolo, grande slam

slav|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija die Nachtigall (rdeči Rubinnachtigall, veliki Polnische Nachtigall, der Sprosser, modri das Blaukehlchen)
petje slavca der Nachtigallenschlag

slinar¹ moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija die Egelschnecke (veliki Große, mali Kleine; drevesni die Baumschnecke, poljski die Ackerschnecke)