Franja

chiudere^*

A) v. tr. (pres. chiudo)

1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila

2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo

chufa ženski spol vrsta mandlja

tirarse una chufa slabo napraviti (izpit)
horchata de chufas mandljevo mleko (osvežilna pijača)

ci²

A) pron. nam, nas

B) pron.

1. na to, o tem:
non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
ci posso contare? ali lahko računam na to?

2. pleon.
in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!

C) avv.

1. tu, sem; tam, tja:
sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel

2. (z glagolom essere)
nella stanza c'è una stufa v sobi je peč

3. tod, od tod:
per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša

4.
ci vuole potrebno je
ci corre je razlika
io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro

ciabatta f

1. copata; ponošen čevelj, šveder:
essere nelle ciabatte di qcn. pren. biti na mestu, v koži nekoga
stare in ciabatte pren. biti neoblečen, ne nared za odhod z doma
trattare qcn. come una ciabatta pren. s kom grdo, poniževalno ravnati

2. pren. ničvredna, obrabljena stvar; ekst. starček, starka

3. (štruca kruha) ○

ciarla f

1. čenča:
fare quattro ciarle klepetati, pokramljati

2. pog. šalj. zgovornost:
avere una gran ciarla, molta ciarla imeti namazan jezik

cicca² f

1. čik, ogorek; pog. šalj. cigareta, čik:
mi dai una cicca? ali mi daš čik?

2. pren. ničvredna stvar:
non valere una cicca biti brez vrednosti, ne veljati piškavega oreha

ciclocampēstre

A) agg. šport ki se nanaša na kolesarski kros:
gara ciclocampestre dirka v kolesarskem krosu

B) f šport kolesarski kros:
disputare una ciclocampestre udeležiti se kolesarskega krosa

cierto gotov, zanesljiv, nedvomen; določen, neki

cierto día nekega dne
con (una) cierta desilusión nekako z razočaranjem
de cierta edad že star, že v letih
cierto sujeto neki človek
estoy cierto de encontrarle gotovo ga bom našel
estar en lo cierto natančno poučen biti, prav imeti
eso no es cierto to ni točno, to ni res
lo cierto es que toliko je gotovo, da ...

cifra f

1. številka, število

2. vsota:
cifra astronomica astronomska vsota
cifra tonda okroglo število
sborsare una bella cifra plačati lepe denarce

3. monogram

4. šifra:
parlare in cifra pren. nerazumljivo govoriti

5. pren. značilnost, posebnost

cifrar oštevilčiti; šifrirati; s šifro ali z monogramom zaznamovati; okrajšati

cifrar la dicha en el amor svojo srečo graditi na ljubezni
cifrar en la uña (lahko) na prste prešteti
cifrarse omejiti se (en na), obstajati v
cifrar su esperanza en svoj up staviti na

cigánski gitano; gitanesco

cigansko dekle gitanilla f
ciganska glasba música f cíngara
ciganski jezik jerga f de los gitanos, (španskih ciganov) caló m
ciganska karavana caravana f (ali grupo m errante) de gitanos
ciganski orkester orquesta f de cíngaros (de tziganes)
ciganski primas director m de una orquesta cíngara
ciganski tabor campamento m de gitanos (ali de cíngaros)
ciganski voz carrovivienda m de gitanos
cigansko življenje vida f de gitano(s), vida bohemia

cigaréta (-e) f sigaretta; šalj. cicca; žarg. bionda:
lahke, močne cigarete sigarette leggere, forti
cigarete s filtrom, brez filtra sigarette col filtro, senza filtro
domače, tuje cigarete sigarette nazionali, estere
škatlica cigaret pacchetto di sigarette
doza za cigarete portasigarette
kaditi cigareto fumare una sigaretta
žarg. pokaditi cigareto hašiša farsi uno spinello

cigarra ženski spol skržat

cantar como una cigarra slabo peti

ciliēgia f (pl. -ge) češnja (sad):
una ciliegia tira l'altra pren. eno potegne za seboj drugo

cima f

1. vrh:
la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
in cima zgoraj
in cima a na, vrh:
essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

2. alpin. vrh:
conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

3. konec:
da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
essere una cima in biti v čem odličen
cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

5.
cime di rapa bot. repni poganjki

cimēlio m (pl. -li)

1. dragocena starina; zgodovinski predmet:
una mostra di cimeli del Risorgimento razstava predmetov iz Risorgimenta

2. dragocenost, drag spomin; šalj. starina, ropotija; šalj. starina, staroverec

cingere^*

A) v. tr. (pres. cingo)

1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
cingere d'assedio pren. oblegati

2. opasati:
cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
cingere la corona pren. postati kralj
cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti

B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati

cintura f

1. pas

2. pas (del trupa):
essere largo, stretto di cintura biti obilen, vitek v pasu; pren. biti skopuški, zahteven; biti darežljiv, prizanesljiv

3. šport pas (pri judu):
essere una cintura nera biti nosilec črnega mojstrskega pasu

4. ekst.
cintura di salvataggio navt. rešilni pas
cintura di sicurezza aero, avto varnostni pas
cintura di castità hist. deviški pas

5. pren. pas:
cintura verde urban. zeleni pas

6. anat. pas

cioccata f severnoital., nareč. ostra graja:
fare una cioccata a qcn. koga pošteno ošteti

cioccolata

A) f

1. čokolada

2. kakav (pijača):
una tazza di cioccolata skodelica kakava

B) agg. invar. čokoladast, čokoladne barve:
pelle color cioccolata čokoladasta koža