Franja

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

polar¹ [póulə] pridevnik (polarly prislov)
geografija, matematika, fizika polaren
elektrika polarizacijski
figurativno popolnoma nasproten

vremenoslovje polar air polarni zrak
vremenoslovje polar front polarna fronta
geografija polar circle polarni krog
astronomija, matematika polar angle polarni kot
astronomija polar lights polarni sij
polar regions polarna področja
Polar Sea Severno ledeno morje
astronomija polar star polarnica, severnica
matematika polar equation polarna enačba

poláren polar; arctic

polárni krog polar circle
polárna odprava Arctic expedition
polárni sij Northern Lights pl, Aurora Borealis
polárni zrak polar atmosphere
polárna zvezda Pole Star
polárna fronta meteorologija polar front
polárna lisica arctic fox
polárna področja polar regions pl
polárna enačba matematika polar equation
polárni kot astronomija matematika polar angle

policij|a ženski spol (-e …) die Polizei (lokalna Ortspolizei, politična Staatspolizei, pomorska/luška Hafenpolizei, [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, Seepolizei, preiskovalna Kriminalpolizei, prometna Verkehrspolizei, rečna Wasserschutzpolizei, Wasserpolizei, tajna Geheimpolizei, varnostna Schutzpolizei, vodna [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, vojaška Feldpolizei, Militärpolizei)
leteča policija das Rollkommando
pri policiji/s policijo polizeilich
(biti) star znanec policije polizeibekannt (sein)
predati se policiji sich stellen

popráviti réparer, restaurer, arranger, remettre en état, raccommoder, refaire, rétablir , figurativno remplacer ; (obleko na sebi) (r)ajuster ; (napako) corriger, rectifier , (delno) retoucher ; (grobo) retaper, réviser , familiarno rafistoler , figurativno ravauder ; figurativno redresser, amender, affiner

popraviti se (zdravstveno) se rétablir, se remettre; (učenec) s'amender, se corriger; reprendre, se redresser
popraviti avto v okvari réparer une voiture en panne
popraviti star avtomobil, podrto hišo retaper une vieille voiture, une maison délabrée
popraviti besedilo, račun rectifier un texte, un compte
popraviti izgubo réparer une perte
popraviti knjigo retoucher à un livre
popraviti nalogo corriger un devoir
popraviti napako corriger (ali réparer) une faute
popraviti plače rajuster (ali réajuster) les salaires
popraviti svoj položaj améliorer sa situation
popraviti svojo sodbo corriger un jugement
popraviti streljanje (vojaško) rajuster le tir
popraviti škodo réparer un dommage
popraviti telefonske komunikacije rétablir les communications téléphoniques
popraviti zamudo rattraper un retard
popraviti si (obleko, pričesko) s'arranger (son vêtement, sa coiffure)
popraviti si očala se rajuster les lunettes
delno popraviti konfekcijske hlače retoucher un pantalon
vreme se je popravilo le temps s'est rétabli (ali remis au beau)
zdravje se mu je popravilo sa santé s'est améliorée
napaka, ki se da popraviti erreur ženski spol rectifiable (ali réparable)

poročíti (starši sina, hčer) to give in marriage (one's son, one's daughter); (duhovnik ženina in nevesto) to marry, to join in wedlock (ali in holy matrimony)

poročíti se to marry, to get married (to), to wed
dobro se je poročila she has made a good match
dovolj je star, da se poroči he is old enough to get married (ali to settle down)
poročíti se iz ljubezni to marry for love

posébnež original; character; card

star posébnež (čudak) an old codger

postájati devenir, se faire; flâner, s'arrêter ça et là

postajati grd, star devenir (ali se faire) vilain, vieux
postajati otročji (figurativno) devenir gâteux, sucrer les fraises
postajati prijatelja devenir amis
hrup je postajal vse hujši le bruit allait croissant
morje postaja razburkano la mer se démonte (ali devient agitée, houleuse)
mraz postaja vse hujši le froid s'accentue
pozno postaja il se fait tard
tla mu postajajo vroča pod nogami (figurativno) les pieds lui brûlent

postáti¹ (postanem) to become; to get; (sčasoma) to grow (up, out of); to rise; (nenadoma) to turn, to turn out, to prove

postáti bogat to become (ali to grow) rich
postáti hud, jezen to get angry
postáti lačen (reven, star) to get hungry (poor, old)
postáti mlajši to grow younger
postáti običajen to become common
postáti slabši to grow worse, to worsen
postáti zdravnik to become a doctor
mraz (pozno, temno) postaja it is getting cold (late, dark)
postal je bled he went (ali turned, grew) pale
Napoleon je postal cesar Napoleon became emperor
postal je katolik he has turned Catholic
kaj hoče on postáti? what is he going to be?
kaj je postal (on) (kaj je z njim)? what has become of him?, what ever became of him?

postáti (postanem) devenir, passer, se faire

postati blažji s'adoucir
postati bled pâlir
postati bogat s'enrichir
postati debel, rejen, trebušen engraisser
postati gladek, lahek, netežaven s'aplanir
postati gospodar česa se rendre maître de quelque chose
postati hitrejši s'accélérer
postati igralec monter sur les planches (ali les tréteaux)
postati kalen, moten se troubler
postati kapitan passer capitaine
postati kralj devenir roi, ceindre la couronne (ali le diadème)
postati malodušen perdre courage
postati manj aroganten (figurativno) baisser le ton
postati močnejši renforcer, familiarno renforcir
postati nemoderen passer de mode
postati nezaupljiv prendre ombrage
postati ošaben, prevzeten s'enorgueillir
postati plen česa tomber en proie à quelque chose
postati pravnomočen prendre force de loi
postati reden človek se ranger
postati rjav (jed) se rissoler
postati slabotnejši (svetloba) pâlir
postati star vieillir, devenir (ali se faire) vieux
postati temnejši foncer
postati trgovec entrer (ali se mettre) dans le commerce
postati zdravnik devenir (ali se faire) médecin
postati ubogljiv filer doux
postati zelo redek devenir rare (ali d'une grande rareté)
postati živo rdeč devenir rouge comme une cerise

postáti¹ (postanem) hacerse; empezar a ser; llegar a ser ; (filozofija) devenir

postati zdravnik, trgovec hacerse médico, comerciante
postati izdajalec, tat convertirse en traidor, en ladrón
postati bogat enriquecer(se)
postati slep cegar, perder la vista
postati menih meterse fraile, profesar
on hoče postati odvetnik quiere ser abogado
ne bo postal star no llegará a viejo
postati težavnejši hacerse más difícil
mraz (mrzlo) postaja empieza a hacer frío
pozno postaja ya se hace tarde

poussière [pusjɛr] féminin prah; figuré pepel, posmrtni ostanki; beda, stiska; velika množina

poussière de charbon premogovni prah
poussière fécondante, des fleurs pelod
500 francs et des poussières (familier) 500 frankov in (še) nekaj več
nuage masculin de poussière oblak prahu
faire de la poussière (figuré) dvigniti prah
mordre la poussière (familier) pasti po vsej svoji dolžini; ne uspeti, doživeti neuspeh; biti premagan
tirer quelqu'un de la poussière (figuré) potegniti, (po)vleči koga iz blata, pomagati mu v stiski
tomber en poussière razpasti v prah, biti zelo star

práktik practical man, practician; expert

star práktik old hand, old stager

precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
precej dobro abbastanza bene
precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
precej zaslužiti guadagnare discretamente
bilo nas je precej eravamo in tanti
precej ljudi molta gente
potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
biti precej pri denarju avere soldi a palate
precej slabo malaccio, maluccio
precej star vecchiotto
precej vlažen umidiccio
precej zgodaj presto, prestino

pregóvor (-a) m proverbio, adagio, motto; sentenza, paremia:
preiti v pregovor diventare proverbiale
star pregovor uči: Počasi se daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano

prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

se prendre (à) začeti
se prendre à quelque chose obviseti na čem

1.

à le bien prendre pri mirnem premisleku
à tout prendre v celoti (vzeto)
aller prendre quelqu'un iti po koga
en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
s'y prendre prendre lotiti se
s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

2.

prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
prendre de l'âge (po)starati se
prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
prendre ses 20 ans postati 20 let star
prendre les armes zgrabiti za orožje
prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
prendre un bain (o)kopati se
on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
prendre le change dati se speljati na napačno sled
prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
prendre le chemin ubrati pot
prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
prendre connaissance (de) vzeti na znanje
prendre en considération vzeti v poštev
prendre corps oblikovati se
prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
prendre courage opogumiti se, osrčiti se
prendre cours à partir de (commerce) teči od
prendre par le plus court iti po najkrajši poti
prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
prendre le deuil obleči žalno obleko
prendre des dispositions ukreniti
prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
prendre l'eau prepuščati vodo
prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
prendre un engagement prevzeti obveznost
prendre son vol odleteti
prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
prendre sous le feu obstreljevati
prendre fin iti h koncu
prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
prendre froid prehladiti se
prendre la fuite zbežati
prendre garde paziti
prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
prendre une habitude navaditi se
le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
prendre l'initiative prevzeti iniciativo
prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
prendre le large zapluti na odprto morje
prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
prendre la liberté dovoliti si
prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
prendre à louage najeti
prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
prendre la mer zapluti na morje
prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
prendre naissance nastati
prendre note zabeležiti, zapisati
prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
prendre la parole začeti govoriti
se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
prendre part à quelque chose udeležiti se česa
prendre en mauvaise part zameriti
prendre un parti skleniti
prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
prendre son parti sprijazniti se (s čim)
prendre à partie napasti
prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
prendre patience potrpeti
prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
prendre peur ustrašiti se
prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
prendre pied ustaliti se
prendre du poids pridobiti na teži
je le prends en pitié smili se mi
prendre le pouls potipati pulz
prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
prendre la présidence prevzeti predsedstvo
prendre racine ukoreniniti se
prendre en remorque odvleči
prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
prendre du repos počivati
prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
prendre sa retraite iti v pokoj
prendre en riant vzeti s humorjem
prendre un rôle prevzeti vlogo
prendre un rhume dobiti nahod
prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
prendre soin de skrbeti za
prendre des soins dajati si truda, truditi se
prendre sn source izvirati (reka)
prendre sur soi prevzeti odgovornost
prendre à tâche de (po)truditi se za
prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
à tout prendre ako vse upoštevamo
prendre le train (od)peljati se z vlakom
prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
se prendre de vin opi(jani)ti se
prendre son vol odleteti
prendre le volan sesti za volan
on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?

prestar pridevnik
(preveč star) ▸ túl öreg, túl idős, túl régiTudi pnevmatike so lahko prestare. ▸ A gumiabroncsok is lehetnek túl öregek.
Danes je veliko zelo lepih in modernih oblačil, a jih ne morem več nositi, ker sem za to malce prestara. ▸ Manapság rengeteg nagyon szép és divatos ruha van, de én már nem hordhatom őket, mert túl öreg vagyok hozzá.

priblížno adv. approssimativamente, pressappoco, all'incirca, circa, a un dipresso, grossomodo, su per giù; forse:
približno dvajset metrov dolg lungo venti metri circa
ura je približno pet saranno le cinque
star je približno sedemdeset let ha settant'anni su per giù

prijátelj friend; (tovariš) pal; (ljubitelj) amateur; (dvorilec) admirer, lover

velik, intimen prijátelj great, intimate (ali bosom, close) friend
zvest prijátelj true (ali fast, staunch) friend
prijátelji na življenje in smrt sworn friends pl
dopisni prijátelj pen-friend, pogovorno pen pal
star prijátelj old friend, pogovorno crony, chum, (v nagovoru) old man, old chap, old boy
brez prijátelja friendless
dekletov prijátelj boyfriend
kot prijátelj as a friend
prijátelj ljudstva the people's friend
on je moj prijátelj he is a friend of mine, I am on friendly terms with him
sem njegov dober prijátelj I am a good (ali close) friend of his
smo veliki prijátelji pogovorno we're great pals (ali chums)
sta intimna, velika prijátelja (figurativno) they are as thick as thieves
sem prijátelj glasbe I am fond of music, I am a lover of music
on je prijátelj vina he likes wine, he is rather too fond of the bottle
vsak je najprej sebi prijátelj figurativno arhaično near is my shirt but nearer is my skin
govoriti kot prijátelj to speak as a friend
postala sta velika prijátelja they have become great friends
pridobiti si mnogo prijáteljev to make many friends
pes je človekov prijátelj the dog is the friend of man
prijátelja spoznaš v nesreči a friend in need is a friend indeed