Franja

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

feel^*1 [fi:l]

1. prehodni glagol
občutiti; potipati, dotikati se; zaznati, opaziti; zaslutiti; smatrati, misliti

2. neprehodni glagol
tipati; počutiti se; zavedati se; imeti občutje, k srcu si gnati

to feel about s tipanjem iskati
to feel certain (ali sure) biti prepričan
I feel it in my bones trdno sem prepričan
to feel bitter biti grenkega okusa
to feel cheap slabo se počutiti
I feel cold (warm) zebe me (toplo mi je)
to feel doubts dvomiti
to feel one's feet dobiti zaupanje vase
to feel like nothing on the earth, to feel poorly (ali rotten, faint) zelo slabo se počutiti
to feel hurt biti užaljen
to feel small sramovati se
to feel sorry obžalovati
to feel the pulse meriti utrip
to feel like želeti si
I don't feel like ne ljubi se mi
it feels like rain na dež kaže
to feel quite o.s. again opomoči si
to feel up to moči
to feel one's way previdno spraševati, sondirati
I do not feel up to work ne ljubi se mi delati

fermer [fɛrme] verbe transitif zapreti; zaključiti; zapeti (obleko); verbe intransitif zapirati se, (za)celiti se (rana); figuré zapreti se (pred čem)

se fermer zapreti se, zaceliti se
fermer à clef zakleniti
fermer à double tour dvakrat zakleniti s ključem
fermer au verrou zapahniti, zatakniti (vrata)
fermer avec des clous zabiti (z žeblji)
fermer en cousant zašiti
fermer au loquet zapreti s kljuko
fermer à vis zapreti, pritrditi z vijakom, priviti
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti usta komu
fermer l'électricité, la radio ugasiti elektriko, radio
fermer les frontières zapreti meje
ne pas fermer l'œil de toute la nuit vso nočne zatisniti očesa
fermer la marche kot zadnji korakati
fermer la porte sur soi vrata za seboj zapreti
fermer par soudage zalotati, spajkati
fermer une route à la circulation zapreti cesto za promet
fermer les yeux zaspati
fermer les yeux sur quelque chose (figuré) oči zatisniti pri čem
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
les banques ferment le samedi banke so zaprte ob sobotah
la porte ne se ferme pas à clef vrata se ne zapirajo s ključem
(populaire) fermez-la! molčite! jezik za zobe!

ficelé, e [fisle] adjectif zvezan z vrvico; figuré, familier oblečen, urejen

mal ficelé slabo napravljen, oblečen

Figur, die, (-, -en) figura (auch beim Schach, in der Rhetorik, Philosophie), Kunst, Sport Eislauf, Mathematik lik; menschlich: postava; abwertend für Menschen: pojava; eine gute/schlechte Figur machen narediti dober/slab vtis, dobro/slabo se odrezati

figure [figür] féminin obraz, obličje; postava, zunanjost, figura, podoba; osebnost; simbol, metafora; (mečevanje) pozicija

en pleine figure naravnost v obraz
sous la figure de v podobi
figure de danse, de style plesna, stilistična figura
chevalier masculin de la triste figure vitez žalostne postave
avoir une bonne figure biti simpatičen
avoir bonne figure biti pri dobrem zdravju
casser la figure à quelqu'un (familier) pretepsti koga
se casser la figure pasti, doživeti nesrečo, ponesrečiti se
être bien de figure biti čedne zunanjosti
faire figure igrati neko vlogo, nekaj predstavljati
faire figure de nastopiti kot, biti uporabljen kot
faire bonne figure izkazati se moža na pravem mestu, (pravega moža), nekaj veljati; ostati miren, lepo se zadržati
faire bonne figure à quelqu'un koga prijazno sprejeti
faire triste figure, piètre figure slabo, bedno izgledati, figuré ne biti kos svoji nalogi
jeter quelque chose à la figure de quelqu'un (familier) komu kaj v obraz vreči, pod nos dati
prendre figure začeti se realizirati, dobi(va)ti obliko

finir [finir] verbe transitif končati, dokončati, konec napraviti (quelque chose s čim); prenehati; dovršiti, dodelati, izdelati; verbe intransitif končati se, iti h kraju, nehati (se); poteči (pogodba); umreti, izgubiti življenje

j'ai fini končal sem, gotov sem
en finir napraviti konec (avec z)
n'en finir plus ne priti do kraja, ne nehati
c'est à n'en plus finir temu ni ne konca ne kraja
finir par faire quelque chose končno, nazadnje kaj napraviti
à n'en plus finir brez konca
pour en finir da na kratko naredimo
finir mal, bien slabo, dobro (se) končati
finir de parler, de travailler nehati govoriti, nehati z delom
des applaudissements masculin pluriel à n'en plus finir odobravanje, ploskanje brez konca in kraja
finir en pointe končavati se v konico
finir la vaisselle končati s pomivanjem posode
c'est fini de rire konec je smeha, stvar postaja resna
(familier) finir en beauté uspešno, dobro se končati
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro

finire

A) v. tr. (pres. finisco)

1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok

2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

5. poravnati:
finire una lite poravnati spor

6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

B) v. intr.

1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik

3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?

5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu

fīō, fierī (nam. fiere), factus sum itd. (iz *bhu-iiō, indoev. kor. *bheuH- rasti, uspevati, obstajati, biti, roditi se, posta(ja)ti, nasta(ja)ti [prim. v lat. fuī]; prim. gr. φιτύω[iz *bhuitueō] rodim, sadim, φύω storim, da kaj nastane, φύομαι nastajam, rastem, rodim se, postajam, φυτόν rastlina, zelišče, sadika, umbr. füet = lat. fiunt, sl. biti, bit, bitje)

I.

1. nastati, postati, nastopiti (nastopati), zače(nja)ti se, roditi se, biti: ubi apsinthium fit Pl. raste, lepores in Gallia fiunt permagni Varr., fit clamor maximus, fit … fletus gemitusque, servorum fit impetus, fit magna lapidatio, fit eruptio, fit caedes (prim. caedem facere) Ci., fit proelium Ci. utrne se, fit symphoniae cantus Ci. oglasi se ubrana glasba, perpendiculi mentio fit nulla Ci. se nič ne omenja, commutatio rerum facta est N., id ei loco nomen factum L. to ime je kraj dobil, omnia fiunt ex ipsis (elementis) O., fit fragor, murmur O., fit mihi timor O. me obide; z dvojnim nom.: manceps fit Chrysogonus, ipse amplissimae pecuniae fit dominus Ci., alacrior factus N. postal je odločnejši = opogumljen, certior fit N. poroča se mu, dobi poročilo (vest), obvesti se, missus fit N. osvobodijo ga (sužnosti), anus fis, agilis fio H., fit Cycnus avis, ossa lapis fiunt, e deo fies corpus exangue O. nunc eo decīdit, ut exsul de senatore, rhetor de oratore fieret Plin. iun.

2. (z)goditi se, primeriti se, pripetiti se: nihil fit Pl., interea fiet aliquid Ter., si fieri potest Ci. če (je) mogoče, ut fieri solet Ci., dum se uxor, ut fit, comparat Ci. kakor se pač dogaja, si sicut nunc fit, custodes eum sectabuntur Ci., quōd (= quoad) fieri possit (poterit) Ci. kolikor bi se moglo (se bo moglo) zgoditi (storiti), Pompeio melius est factum Ci. Pompeju je odleglo, quid mihi fiet? O. kaj bo z menoj? (toda: factum tibi est nomen Menaechmo Pl. nadeli so ti ime Menajhmos, quod -, ut fere fit Cu.; z abl.: quid me fiat? Ter. kaj naj se z menoj zgodi? kaj naj bo z menoj? quid minore sit factum filio? Pl., quid illo fiet? Ci. kaj bo z njim? si quid eo factum esset Ci. če bi ga kaka nesreča zadela, quid his vellet fieri N. quid fieri signis vellet L., idem fit ceteris S., quod fieri adultero par est Q.; nam. samega abl. z de: quid de Tulliola mea fiet? Ci. ep. Pogosto z ut ali (za zanikanim glag.) s quin (da): fit saepe, ut non respondeant ad tempus Ci., fieri potest (mogoče je), ut fallar (da se motim) Ci., fieri non potest, ut eum in provincia tua non cagnoris Ci. ni mogoče, factum imprudentiā Biturigum, ut … C., iustitiā Aristidis factum est, ut Graeciae civitates Athenienses sibi duces deligerent N., fieri non ali nullo modo potest, quin … Ci.; z relat. zvezo: quo fit, ut … Lucr., H., Q. ali quo fiebat (factum est), ut … N. ali ex quo fiebat, ut … N. ali quibus rebus fiebat, ut N. in odtod prihaja (je prišlo), in zato. Z adv.: obviam fit ei Clodius Ci. naproti mu pride, sreča ga.

3. kot log. t. t. izhajati, slediti iz česa: ita fit, ut sapientia sanitas sit animi Ci., ex quo fit, ut … Lact.

4. = esse biti: nec potest fieri me quidquam superbius Ci., mihi non fit verisimile Lact.

II. (kot pass. glag. facere; gl. s. v. faciō)

1. storiti (napraviti, narediti, delati) se ipd.: fit alicui furtum Pl. koga okradejo, fit senatūs consultum C., carinae fiebant ex levi materia C., castra fiunt N. se postavi, dixit opus fieri N. da se izvaja, quid fieri vellent N., ne fieret ignis in castris N., ut illo statu Chabrias statuam sibi fieri voluerit N. da se mu postavi, paries cum fieret O. ko se je gradila, vestes spectare, cum fiunt O. ko se tkejo, ubi fit doctā multa corona manu O., senatui suasit, ne pax cum Poenis fieret Eutr. naj se ne sklene; s quominus: id … tu moleste tulisti, a me aliquid factum esse, quo minus iste condemnari posset? Ci. da sem kaj storil, da ni mogel … Pomni rekla: factum (sc. est)! Pl. storjeno je = da! bene factum! Pl. dobro storjeno! = dobro! prav! optume factum Ter. prav dobro, male factum Ter. slabo! factum volo Pl., Ter. sem zadovoljen, alicui factum (esse) velle Ter., Gell. dobro hoteti (misliti) komu; komp.: factius nilo facit Pl.

2. occ.
a) storjen, (iz)voljen, imenovan biti, izvoliti (imenovati) se, v sl. večinoma z act. obratom: consules facti sunt Ci., Gracchus iterum tribunus plebis fieri voluit Ci., Cato censor factus est N., ad quod (bellum) gerendum (Themistocles) praetor a populo factus N.
b) z gen. pretii = cenjen (čislan) biti, ceniti (čislati) se, v sl. najbolje z act. obratom: quanti is a civibus suis fieret, ignorabas Ci., quod illum unum pluris quam se omnes fieri videbant N., mihi demonstravit me a te plurimi fieri Ci. ep.
c) darovati se, žrtvovati se = darovan (žrtvovan) biti: fieri oportet porcum Ca., cum pro populo fieret Ci., unā hostiā fit L. daruje se samo ena žival, quibus diis ut fieret L., virgo diro fit hostia busto (dat.) O. devica se daruje kot žrtev na … grobu, ter tibi fit libo, ter, dea casta, mero Tib.
č) kot mat. t. t.: pisces ter multiplicati quinquaginta fiunt centum quinquaginta Aug. 3 x 50 rib je 150 rib.

Opomba: Star. pass. obl.: fitur, fiebantur Ca. ap. Prisc., fiar Aug., fiare Auct. ap. Serv., firmamenta membrorum Gell., fitum est L. Andr. ap. Non., imp. pr. fiere Aug., inf. pr. fiere Enn. (?), Laevius ap. Gell., pt. fut. pass. fiendus Char., abl. gerundii fiendo Aug.

fit⁴ [fit] samostalnik
prileganje, prilagoditev

to be an exact (bad) fit dobro (slabo) se prilegati; nav.; množina instalacija
to a fit čisto natanko
it is a tight fit odlično se prilega

flaco mršav, suh, slaboten, medel, brez energije, bolehen; brezuspešen; nerodoviten; mlačen

ponerse flaco shujšati
ser flaco de memoria imeti slab spomin
flaco m slaba stran, Ahilova peta
mostrar su flaco svojo slabo stran pokazati

flanc [flɑ̃] masculin bok, stran; figuré, poétique naročje

flanc à flanc bok ob boku
se battre les flancs zelo se truditi, se napenjati
être sur le flanc (familier) biti ves izčrpan, biti v postelji, biti bolan
mettre quelqu'un sur le flanc (familier) koga utruditi do izčrpanosti
prêter le flanc odkriti svojo slabo, šibko stran, izpostaviti se, dati povod
prêter le flanc à la critique izpostaviti se kritiki, dati povod za kritiziranje (zaradi svojega vedenja)
tirer au flanc (familier) delati se bolnega, militaire zabušavati, odtegniti se obveznosti

form¹ [fɔ:m] samostalnik
oblika; navada; šablona, model, kalup; tiskovni sestavek; formular, obrazec; zajčji brlog; obred, ceremonija
anatomija postava; šolska klop; razred (v šoli); način, vedenje

to be bad form ne se spodobiti
in due form po predpisih
in form v kaki obliki; dobro; v kondiciji
in great form dobro razpoložen
out of form slabo; v slabi kondiciji
good form takt, obzirnost
form letter poslovno pismo, ki je v glavnem tiskano
form master razrednik
form mistress razredničarka
form register razredna knjiga, razrednica
matter of form zgolj formalnost
requisition form naročilnica

formīcābilis -e (formīca) mravljinčji: pulsus Cael. slabo utripanje.

foul¹ [faul] pridevnik (foully prislov)
umazan, smrdljiv, gnil, gnusen, pokvarjen, škodljiv, slab; grd; blaten; viharen; nepošten, protizakonit

foul copy koncept
foul language prostaško govorjenje
the foul fiend vrag
foul dealings grdo ravnanje
foul play zločin, prevara
medicina foul tongue obložen jezik
foul weather slabo vreme, neurje
foul wind nasprotni veter
to fall (ali run) foul of s.o. trčiti, spreti se s kom

foutu, e [futü] adjectif slab, presnet; izgubljen, fuč

bien foutu dobro narejen
foutu comme l'as de pique, comme un sac slabo oblečen
être foutu de biti sposoben za, môči
être mal foutu biti utrujen, nekoliko bolan

fresco

A) agg. (m pl. -chi)

1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva

3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh

4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete

B) m

1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

2. tekstil fresko (tkanina)

C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...

fruttare

A) v. intr. (pres. frutto) obroditi:
le piante per il freddo hanno fruttato poco zaradi mraza so rastline slabo obrodile

B) v. tr. prinesti, prinašati dobiček, dajati, obroditi:
il capitale così investito frutterà un dieci per cento tako vloženi kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček

fuelle moški spol meh; meh pri dudah; ovaduh; prišepetovalec; opravljivec

fuelle de fragua kovaški meh
dar al fuelle meh pritiskati
fuelles pl nagubanost (slabo narejene obleke); vetrovni oblaki
fuelles de órgano meh pri orglah

funkcioníranje (organa) functioning; (stroja) (actual) working, work

dobro funkcioníranje javnih služb the smooth working of the public services
slabo, napačno funkcioníranje tehnika malfunction