Franja

spurius 3 (verjetno izposojenka iz etr., morda sor. s spurium ali (verjetneje) s spurcus)

1. nezakonski, spočet zunajzakonsko (izven zakona, zunaj zakonske zveze); nav. kot subst. spurius -iī, m nezakonski otrok, pankrt, fáčuk, kurbič, kurbin otrok (sin) = gr. πορνογενής, tj. otrok neznanega očeta in nizke kurbe (nothus = gr. νόϑος pa je otrok znanega očeta in kake priležnice, postranski otrok, priležniški otrok, bastard, mulček): G., Dig., impares enim nuptiae et praeterea in villa sine testibus et patre non consentiente factae legitimae non possunt videri ac per hoc spurius iste nascetur Ap., quid Tarentini, quos Lacedaemone profectos spuriosque vocatos accipimus? Iust. Kot nom. propr. Spurius (okrajšano Sp.) -iī, m Spúrij, rimsko ime, npr. Spurius Cassius, Spurius Maelius L. Spurij Kasij, Spurij Melij.

2. metaf. nepristen, nepravi, lažen, ponarejen: versus Aus., vates Aus. slab.

sramotno [ô] schändlich
sramotno slab schandbar

stagnant [stǽgnənt] pridevnik (stagnantly prislov)
mirno stoječ, mirujoč, ki ne teče (voda brez odtoka)
figurativno zastajajoč, mrtev, v mrtvilu, v zastoju

stagnant air slab, pokvarjen, izrabljen zrak
a stagnant market zastajajoče tržišče
a stagnant pond mirujoč ribnik

strapazzo m

1.
da strapazzo trpežen, poceni; pren. zanič:
vestito da strapazzo trpežna obleka
poeta da strapazzo slab pesnik, pesnikun

2. napor, garanje:
una vita di strapazzi garaško, trdo življenje
rimettersi dagli strapazzi del viaggio opomoči si od naporov potovanja

strel|ec¹ [é] moški spol (-ca …)

1. der Schütze
dober strelec ein guter Schütze, [schußstark] schussstark
slab strelec ein schlechter Schütze, [schußschwach] schussschwach (biti slab strelec [schußschwach] schussschwach sein)
mojstrski strelec Meisterschütze
strelec s pištolo Pistolenschütze
strelci: vojska die Gefechtsordnung

2. šport der Torjäger, gola: der Torschütze
najboljši strelec prvenstva: der Torschützenkönig

strélec shooter, (lovec, šport) shot; vojska rifleman

strélec z lokom archer, bowman
dober (slab) strélec marksman (poor marksman)
mojstrski, izvrsten strélec crack (ali dead) shot
on je zelo slab strélec he couldn't hit a barn door (at five paces)
ni noben strélec he is no shot
je odličen (siguren) strélec he is an excellent (a sure) shot

succeed [səksí:d]

1. prehodni glagol
slediti (komu, čemu), priti za (kom, čem); biti naslednik, naslediti; podedovati

2. neprehodni glagol
slediti, priti (to za kom, čem)
uspeti, posrečiti se, imeti uspeh, doseči svoj cilj (in pri čem, with pri)

succeeding ages bodoči časi (pokolenja)
autumn succeeds summer za poletjem pride jesen
a calm succeeded (to) the tempest po nevihti je sledila (nastopila) tišina
he succeeded as a doctor kot zdravnik je imel uspeh
he succeeded in doing s.th. posrečilo se mu je, nekaj napraviti
Edward VII succeeded Victoria Edvard VII je sledil Viktoriji
they succeeded with him dosegli so svoj cilj pri njem
he succeeded to his father's estate podedoval je očetovo posestvo
he succeeded his uncle as heir podedoval je po stricu
the plan did not succeed načrt se ni posrečil
we did not succeed in seeing him ni se nam posrečilo, da bi ga videli
we succeeded (very badly) imeli smo (zelo slab) uspeh
to succeed to the throne slediti na prestolu
to succeed to a title (a fortune) podedovati pravni naslov (premoženje)
nothing succeeds like success za enim uspehom pride drugi, uspeh rodi uspeh

svinjsk|i (-a, -o)

1. schweinern, Schweins-, Schweine-, Sau- (jazbec živalstvo, zoologija der Schweinsdachs, makak živalstvo, zoologija der Schweinsaffe, pastir der Sauhirt, rilec der Schweinerüssel, vrat der Schweinkamm, zrezek das Schweineschnitzel, želodec Saumagen, glava der Schweinskopf, krača die Schweinshaxe, mast das Schweinefett, noga der Schweinsfuß, pečenka der Schweinebraten, trakulja živalstvo, zoologija der Schweinebandwurm, uš živalstvo, zoologija die Schweinelaus, uho das Schweinsohr)
svinjska riba/ribica der Lachsschinken

2. figurativno (umazan) dreckig; (usran) saumäßig, säuisch, schweinisch; (strašen) Sau- (mraz die Saukälte, delo die Sauarbeit)
svinjsko vreme das Sauwetter, Dreckwetter, Mistwetter
svinjsko … sau-
(mrzlo saukalt, slab sauschlecht, težak sauschwer)

Tag, der, (-/e/s, -e) dan (abnehmen krajšati se, zunehmen daljšati se); Tag der Arbeit praznik dela; der Tag des Herrn Gospodov dan; der Jüngste Tag sodni dan; Tag der offenen Tür dan odprtih vrat; Tag und Nacht dan in noč; figurativ wie Tag und Nacht kot noč in/pa dan; Tag und Stunde dan in ura; dieser Tage te dni; alle Tage vsak dan; eines Tages nekega dne; eines schönen Tages lepega dne (bo); jeden Tag vsak dan; (seine) großen Tage njegov veliki čas; wie in alten Tagen kot v starih časih; Guten Tag! Dober dan!, beim Abschied: Zdravo/Zbogom!; guten Tag wünschen voščiti dober dan; sich einen guten Tag machen dobro živeti; heller/[hellichter] helllichter Tag beli dan; Tag sein biti svetlo/dan; Tag werden daniti se, zdaniti se; welchen Tag haben wir heute? Katerega smo danes?; seinen guten/schlechten Tag haben imeti dober/slab dan; seine Tage sind gezählt dnevi so mu šteti; seine Tage verbringen preživljati svoje življenje/svoje dni; seine Tage beschließen preminiti (umreti); Tage, pl , einer Frau: menstruacija;
an: am Tage podnevi; am Tage danach naslednji dan, dan za ...; am dritten/ersten Tage tretji/prvi dan; (dreimal) am Tag (trikrat) dnevno; an den Tag bringen figurativ razkriti, spraviti na dan; an den Tag kommen priti na dan; an den Tag legen kazati, pokazati, izpričevati;
auf: auf (meine/deine usw.) alten Tage na stara leta (bom/boš itd.);
bei: bei Tage podnevi; bei Tage besehen figurativ natančno pogledano/če dobro premislimo;
bis: bis in unsere Tage do današnjih dni;
für: Tag für Tag dan za dnem;
in: heute in zehn Tagen čez deset dni; in den Tag hinein tjavdan;
über: über Tage Bergbau površinsko, v dnevnem kopu; nach über Tage na površino; heute über acht Tage čez osem dni;
um: Tag um Tag dan za dnem;
unter: unter Tage Bergbau jamsko, v jami; nach unter Tage v jamo;
von: von Tag zu Tag iz dneva v dan; von einem Tag zum anderen od danes na jutri, čez noč;
zu: zu Tage liegen biti na dlani/očiten; zu Tage fördern spraviti na dan; Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben Ne hvali dneva pred večerom; Es ist noch nicht aller Tage Abend Ni še vse končano

tailor [téilə]

1. samostalnik
krojač

lady's tailor damski krojač
tailor's bird hudomušno likalnik (krojaški)
tailor's cramp, tailor's spasm krč v prstih
tailor's twist vrsta dolge svilene niti
the tailor makes the man obleka dela človeka
to ride like a tailor figurativno biti slab jezdec; slabo, nespretno jahati

2. prehodni glagol
krojiti, delati ali narediti obleko (for za)
obláčiti (koga)

well tailored dobro oblečen, (o obleki) dobro narejen, krojen
who tailors you? kdo vam dela obleke?
a play tailored to the audience za publiko prirejena igra
neprehodni glagol
biti krojač, opravljati krojaški poklic

tako¹ [ó]

1. so
in tako und so
tako kot so wie
tako ali tako so oder so

2. auf diese Weise, in dieser Weise; solcherart, solchermaßen, solcherweise

3. (s tem) dadurch

4. v primerjavah:
tako velik/zelen/… kot so groß/ grün/… wie
ne tako velik/… kot nicht so groß/… als/wie

5.
tako hudo/močno … dermaßen, derart
tako (zelo) so sehr

6.
že tako/tako in tako sowieso
tako in tako/tako pa tako soundso
| ➞ → tako in tako

7.
ni tako? nicht wahr?, oder?
tako je (da) genau

8.
kar tako nur so
X ni kar tako X ist nicht so ohne

9.
in tako dalje und so weiter (itd. usw.)
in tako naprej und so fort (itn. usf.)
|
bolj tako (slab) so, so
tako med brati unter uns gesagt, unter uns Pfarrerstöchtern
je že tako prav es ist schon recht so
| ➞ → prav tako, tako rekoč

taste¹ [téist] samostalnik
okus (čut, lastnost); pokušanje (jedi); pokušnja; košček (of česa)
zalogaj; požirek, kapljica; priokus; umetniški okus; takt; smer okusa, moda; nagnjenje, posebna ljubezen (for za)
zastarelo užitek

a taste malce, nekoliko
out of taste, in bad taste neokusen
not to my taste ne po mojem okusu
bad taste netaktnost
a remark in bad taste netaktna opazka
a taste of garlic okus po česnu
a man of taste človek dobrega okusa
tastes differ okusi so različni
it is the taste now to je zdaj moda
there is no accounting for tastes vsakdo ima svoj okus
it is a matter of taste (to) je stvar okusa
there was a taste of sadness in his remark v njegovi opazki je bil priokus (sled) žalosti
to leave a bad taste in the mouth (zlasti figurativno) pustiti slab okus
to take a taste of s.th. poskusiti grižljaj česa

ték¹ (apetit) appetite; desire for food; (za kaj) zest, relish, gusto

imam, čutim ték I have an appetite
imam dober, zdrav (slab) ték I have a good, a keen (a poor) appetite
jesti z dobrim tékom to eat with gusto
izgubiti ték to lose one's appetite
narediti, povzročiti ték to sharpen (ali to whet) the appetite
dražiti, spodbujati si ték to stimulate one's appetite
delati, dobiti ték to give, to get an appetite
ték pride z jedjo the appetite grows with what it feeds on, start eating and you work up an appetite, figurativno the more you get, the more you want
biti brez téka, ne imeti téka (žargon) to be off one's food, to be a poor eater

tel, le [tɛl] adjectif tak, takšen; marsikateri; tisti, ki

M. Un tel, Mme Une telle g., ga. Ta in Ta
tel ou tel to ali ono
tel ... tel kakor ... tako
de telle sorte que ... tako da ...
tel que tak kot; tak, kakršen
tel quel v istem stanju, nespremenjen; bolj slab, srednji
une étoffe telle quelle blago slabše vrste
tels ceux qui ... kot tisti, ki ...
telle est mon opinion takšno je moje mnenje
il n'y a rien de tel que ... ni kaj takega, kot je ..., ni ga boljšega, kot je ...
il disparut rapidement, tel un éclair izginil je hitro, kot blisk
on n'a jamais rien vu de tel kaj takega svet še ni videl
prendre une chose telle quelle vzeti stvar, kakršna je
tel maître, tel valet kakršen gospodar, takšen sluga
tel qui rit vendredi dimanche pleurera marsikdo, ki se smeje v petek, se bo jokal v nedeljo
tel est pris qui croyait prendre kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

toile [twal] féminin platno; zastor; jadro; oljnata slika

toile à sac, toile grosse vrečevina
toile blanchie, bise beljeno, nebeljeno platno
toile de tente šotorovina
une toile de maître mojstrska slika
toile cirée povoščeno platno
toile d'étoupe hodnično platno
toile d'araignée pajčevina
relié en toile v platno vezan
coucher sous la toile spati pod šotorom
gâcher de la toile, barbouiller de la toile delati slabe slike, »packati«, biti slab slikar
se mettre dans les toiles leči v posteljo

tók¹ current; (vodni) stream, current; drift; (dogodkov) swim

električni tók electric current
istosmerni tók direct (ali continuous) current
izmenični tók alternating current
poraba (električnega) tóka consumption of electricity
Zalivski tók Gulf Stream
sredi, v sredini tóka in midstream
močan tók (elektrika) power current
slab, šibak tók (elektrika) low-tension current
inducirani tók induced current
močan vodni tók powerful current
jakost tóka current intensity, strength
proizvodnja tóka generation of current
potreba po tóku demand for electricity
plavati s tókom figurativno (proti tóku) to swim with (against) the stream (ali tide)
prepustiti se tóku (razmer) to resign oneself (ali to be resigned) to the course of events, to let things drift
tók jih žene they are carried along by the current, they drift

tolažník; tolažníca comforter; consoler

slab tolažník; -ica Job's comforter

treacherous [tréčərəs] pridevnik (treacherously prislov)
izdajalski, verolomen, zahrbten, nezvest; varljiv, lažen, perfiden; potuhnjen; nezanesljiv, nesiguren

treacherous ice varljiv, nesiguren led
a treacherous memory nezanesljiv, slab spomin

trencherman [trénčəmən] samostalnik (množina trenchermen)
jedec; prisklednik

a good (a poor) trencherman dober (slab) jedec

Übel, das, (-s, -) zlo; (Leiden, Krankheit) težave, tegobe; das kleinere Übel manjše zlo; ein notwendiges Übel nujno zlo; das Übel bei den Wurzeln packen zagrabiti zlo pri koreninah, izkorenititi zlo; einem Übel abhelfen odpraviti zlo; von Übel sein slab; zu allem Übel povrh vsega; ein Übel kommt selten allein nesreča ne pride nikoli sama; erlöse uns vor dem Übel reši nas hudega