Franja

predòr (-ôra) m

1. tunnel, galleria; traforo:
cestni, železniški predor galleria stradale, ferroviaria
montblanški predor il tunnel del Monte Bianco
simplonski predor il tunnel del Sempione

2. perforazione; penetrazione; varco, passaggio, breccia:
med. predor želodčne stene perforazione della parete dello stomaco
izsiliti predor skozi množico farsi varco nella folla

3. grad., mont. galleria; navt., aer. tunnel; agr. tunnel, serra:
agr. zamrzovalni predor tunnel frigorifero
aerodinamični tunel tunnel aerodinamico
avt. pralni tunel tunnel di lavaggio

pregnêsti (-gnêtem) | pregnétati (-am)

A) perf., imperf.

1. rimpastare

2. (preoblikovati) rimaneggiare, riordinare

3. riconsiderare

B) pregnêsti se (-gnêtem se) | pregnétati se (-am se) perf., imperf. refl.
pregnesti se skozi množico farsi largo tra la folla

pregrísti (-grízem)

A) perf.

1. bucare, spezzare rosicchiando; strappare con un morso

2. pren. percorrere, superare:
pregristi klanec superare una salita

B) pregrísti se (-grízam se) perf. refl.

1. aprirsi un passaggio (coi denti) (tudi pren.)

2. pren. farsi strada (lottando); superare (ostacoli, difficoltà)

3. pren. leggere, imparare (con grande fatica):
pregristi se skozi knjigo finire il libro, la lettura del libro

4. pren. conquistare:
pregristi se na prostost conquistare la libertà

prehod² [ò] moški spol (-a …)

1. (prehajanje) tekočine skozi opno: der Austritt; barve v drugo ipd.: das Ineinanderfließen

2. na drug način dela, mišljenja: die Umstellung (auf); na kaj: (razširitev) das Übergreifen (auf)

3. v šoli - v višji razred: die Versetzung

4. (prestop) v drug športni klub, v drugo stranko ipd.: der Übertritt
prehod čez mejo der Grenzüberschritt, die Grenzüberschreitung, die Ausreise/Einreise
prehod na drugo šolo der Schulwechsel

5. šport čez oviro: das Überlaufen; skozi cilj: der Durchgang
posnetek prehoda skozi cilj der Zielfilm

6. na sovražnikovo stran: das Überlaufen

prejédati (-am) | prejésti (-jém)

A) imperf., perf.

1. rodere:
molji so prejedli blago le tarme hanno roso il tessuto

2. corrodere:
rja prejeda kovino la ruggine corrode i metalli

4. mangiare:
večino dneva so prejedli in prepili buona parte del giorno la passarono a mangiare e bere

B) prejédati se (-am se) | prejésti se (-jém se) imperf., perf. refl.

1. perforare, penetrare (rodendo)

2. pren. finire di leggere, giungere a capo di:
pren. prejesti se skozi gradivo ripassare a fondo la materia

3. prejedati se pog. (prerekati se) litigare

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

premotáti (-ám) | premotávati (-am)

A) perf., imperf. avvoltare, aggomitolare

B) premotáti se (-am se) | premotávati se (-am se) perf., imperf. refl. pren. farsi largo:
premotati se skozi množico farsi largo tra la folla

preníkati (-am) | preníkniti (-em) imperf., perf. filtrare, infiltrarsi, penetrare; trasudare; trapelare:
voda je prenikala skozi stene l'acqua filtrava dai muri
pren. kljub tajnosti je novica vseeno preniknila na dan per quanto segreta la notizia ugualmente trapelò

prepeljáti (-péljem) | prepeljávati (-am)

A) perf., imperf.

1. trasportare, traghettare; tradurre, associare:
prepeljati blago, tovor trasportare la merce, il carico
prepeljati čez reko (s čolnom) traghettare
prepeljati (privesti)
v zapor associare alle carceri
prepeljati za pokop traslare
prepeljati z letalom aerotrasportare
pren. koga žejnega prepeljati čez vodo saper furbescamente eludere le richieste, le aspettative di qcn.

2. attraversare, passare:
prepeljati križišče attraversare l'incrocio

3. infilare, passare:
prepeljati žico skozi cev passare il cavo attraverso il tubo

B) prepeljáti se (-péljem se) | prepeljávati se (-am se) perf., imperf. refl. traghettare; scivolare per; volare, planare:
labod se je prepeljal po vodi un cigno scivolò sul pelo dell'acqua
po kanalih se prepeljavajo gondole per i canali scivolano le gondole
nad gozdom se prepeljavajo kragulji sul bosco volano i nibbi

prepovédan défendu, interdit, prohibé , (nezakonit) illicite, de contrebande

prepovedana beseda, prepovedan kraj (figurativno) mot moški spol, lieu moški spol tabou
prepovedane dejavnosti activités ženski spol množine prohibées
prepovedan dostop accès moški spol interdit
kajenje prepovedano défense de fumer
prepovedan sadež fruit moški spol défendu
mladini pod 16 leti prepovedan film film interdit aux moins de 16 ans
odlaganje smeti prepovedano défense de déposer des ordures
parkiranje prepovedano défense de stationner
vstop prepovedan! défense d'entrer!, on n'entre pas!
vstop nezaposlenim prepovedan défense d'entrer sans motif de service
vstop v park je prepovedan l'accès du parc est interdit
prepovedano je kaditi défense de fumer, il est interdit de fumer
prepovedano pod kaznijo défendu sous peine d'amende
prepovedano je nagibati se skozi okno défense de se pencher par la fenêtre
strogo prepovedano absolument (ali strictement, formellement, rigoureusement) défendu (ali interdit), défense absolue de

preríniti (-em)

A) perf. spingere, far passare

B) preríniti se (-em se) perf. refl. passare a stento, con forza; farsi largo; accalcarsi:
prehod je ozek, da se komaj prerineš il passaggio è così stretto che fai fatica a passarci
preriniti se na vlak montare tra la calca sul treno
v avtobusu smo se prerivali sull'autobus ci si accalcava, c'era un calca incredibile
preriniti se skozi zimo passare a malapena l'inverno
komaj se je prerinil do sedmega razreda è arrivato a malapena alla settima classe

prerin|iti se (-em se) prerivati se skozi množico: sich drängen, sich durchdrängen, sich hervordrängen, ven sich herausdrängen; skozi ozko odprtino, okno ipd.: sich zwängen (skozi sich hindurchzwängen, durchzwängen)
preriniti se v ospredje figurativno sich nach vorn spielen, sich durchboxen

preríniti se se pousser, se frayer un passage (ali un chemin) à travers quelque chose

brutalno se preriniti skozi množico fendre la foule
naprej se preriniti jouer des coudes

preríniti se abrirse paso (s komolci a codazos)

preriniti se skozi gnečo abrirse paso a través de la multitud

preríti to root up

preríti se skozi to force one's way through

preríti (-ríjem) | prerívati (-am)

A) perf., imperf.

1. perforare; ricavare, scavare buchi; fare un buco

2. perquisire, rovistare, mandare sossopra

B) preríti se (-íjem se) | prerívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. passare a malapena, con somma fatica; farsi largo; accalcarsi:
preriti se skozi težave superare gli ostacoli
za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig ad ogni esame gli toccava vedersela con una montagna di libri
prerivati se skozi množico farsi largo tra la folla
prerivati se na avtobusu accalcarsi sulla corriera

2. riuscire ad ottenere; conquistarsi; impegnarsi per, accapigliarsi, litigare per:
preriti se do dobre službe conquistarsi un buon posto
otroci so se prerivali za bonbone i bambini si accapigliavano per avere le caramelle

prerívati se to throng; to jostle, to hustle (za kaj for something)

prerívati se skozi množico to hustle through a crowd

prerívati se se presser, se pousser, se bousculer

prerivati se skozi množico se frayer un passage (ali se glisser) à travers la foule, fendre la foule

prerívati se

prerivati se skozi množico abrirse paso a través de la multitud

preskúšnja glej preizkúšnja

doživeti težko preskušnjo passer par une rude épreuve
dati na preskušnjo mettre à l' épreuve (ali à l'essai)
iti skozi težke preskušnje passer par de dures épreuves, essuyer (ali subir) de dures épreuves