Franja

žámetast velvet-like, velvety, velvet

ravnati s kom z žámetastimi rokavicami (figurativno) to handle someone with kid gloves
železna roka v žámetastimi rokavici (figurativno) an iron hand in a velvet glove
žámetast trak velvet ribbon
žámetast sijaj velvet gloss

žámeten de velours, velouté

žametna obleka (rokavica) robe ženski spol (gant moški spol) de velours
ravnati s kom z žametnimi rokavicami (figurativno) prendre des gants avec quelqu'un, prendre quelqu'un avec des gants

žámeten de terciopelo

žametna maska (rokavica) antifaz m (guante m) de terciopelo
ravnati s kom z žametnimi rokavicami (fig) tratar con sumo tacto a alg

živál (-i) f

1. animale; bestia:
krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
divje, domače živali animali selvatici, domestici
klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
sveta žival animale sacro
daritvena žival animale sacrificale
rel. nečista žival animale impuro
dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
nižje živali invertebrati
med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
lihoprsta žival perissodattilo
(več) živali, domače živali bestie, bestiame

2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

4. tipo; pezzo:
on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta

živína (-e) f

1. bestiame, bestie:
gojiti, rediti živino allevare, ingrassare il bestiame
čreda živine mandria (di bestie)
trgovati z živino commerciare in bestiame
goveja živina bovini
klavna, mlečna, plemenska živina bestie da macello, da latte, di razza
vprežna, tovorna živina bestie da tiro, da soma
pren. garati, truditi se kot črna živina lavorare, faticare come una bestia
ravnati s kom kot z živino trattare qcn. come una bestia

2. pejor. (surov človek) bestia, bruto

3. pren. (človek s pomembnejšim družbenim položajem) pezzo grosso, pezzo da novanta

ἀ-μήχᾰνος 2 (μηχανή) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, τινός zaradi koga, nezmožen, nesposoben εἴς τι, δρᾶν ἔφυν ἀ. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; γυνή trapast, prismojen; ἀμηχάνως ἔχω ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; ἀμήχανόν ἐστι nemogoče je; ἀμήχανός ἐσσι πιθέσθαι pretrmast si, da bi …, nikakor te ni mogoče prepričati; ὁδὸς ἀμήχανος εἰσελθεῖν pot, po kateri ni mogoče hoditi; ἀμήχανα nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; τὸ κάλλος nepopisna, zelo velika lepota; ἀμήχανος ὅσος nepopisno, neizrečeno velik; ἀμήχανοι τὸ πλῆθος nešteta množica; ἔργα strašen, grozen; ἀμήχανα παθεῖν grozno, strašno trpeti; ἀμήχανον ὅσον χρόνον silno dolgo časa; c) ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); ὄνειρος nerazumljiv, ki se ne da razložiti; συμφορά, κακόν nepremagljiv, neodvraten; νόσος neozdravljiv; ἀμήχανός ἐσσι tebi ni nihče kos.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.

ἐλεεινός 3, ep. poet. ἐλεινός (ἔλεος) 1. pomilovanja (sočutja, usmiljenja) vreden, nesrečen, beden. 2. usmiljen, milosrčen. – adv. ἐλεεινά revno, bedno, ἐλεεινὸν δρᾶν milosrčno, usmiljeno ravnati.

εὐ-χερής 2 [Et. εὐ + g'heres, sor. χείρ (= priročen). – comp. -χερέστερος] 1. s komer se da lahko ravnati, lahek, ἐν εὐχερεῖ τίθεμαί τι preziram, malo se zmenim za kaj. 2. a) uren, dobrosrčen, miren, potrpežljiv, postrežljiv; b) lahkomiseln, nestanoviten. – adv. -χερῶς lahko, mirno, hladnokrvno, lahkomiselno.

μελετάω (μελέτη) [fut. μελετήσω itd., adi. verb. μελετητέον] 1. skrbim za kaj τινός. 2. a) marljivo se bavim, ukvarjam s čim, urim, vežbam σῶμα, τινά storim, delam, ἀστοῖς ἴσα χρὴ μελετᾶν moramo tako ravnati (isto vršiti) kakor občani; gl. Evr. Bakh 892: οὐ γὰρ κρεῖσσόν ποτε τῶν νόμων γιγνώσκειν χρὴ καὶ μελετᾶν nikdar ne smemo svojega spoznanja in ravnanja staviti nad postave; τὸ ἱππικὸν μεμελετηκός izurjena konjica; b) mislim na kaj, razmišljam o čem τοῦτο, prizadevam si, trudim se za kaj, učim se τὴν ῥητορικήν, izvršujem τέχνας. 3. vadim se (v govorjenju), τάξεις držim se reda, imam vojaške vaje.

бережливый varčen, skrben;
относиться к вещам бережливо skrbno ravnati s stvarmi

воля f volja, želja; svoboda, prostost; osvoboditev tlačanov;
ваша в. kakor hočete;
это в вашей воле to je odvisno od vas;
волею судеб slučajno, po sili razmer;
на волю (lj.) ven;
с воли (lj.) zunaj;
взять волю svojevoljno ravnati;
всё это в божьей воле vse to je v božjih rokah;
дать волю pustiti, naj gre, kakor hoče;
нам дали вина в волю dali so nam vina, kolikor smo hoteli

горячка f vročica; vnema, ihta; jeznoritost;
белая г. pijanska blaznost, delirium tremens;
пороть горячку prenagljeno ravnati

действовать delovati, delati; učinkovati; vplivati; iti do živega; biti v veljavi, veljati;
д. на сцене igrati na odru;
д. на фронте bojevati se na fronti;
действующие силы gonilne sile, činitelji;
это действует мне на нервы to mi gre na živce;
д. осторожно previdno ravnati;
замок не действует ključavnica ne zapira

кривить kriviti, pačiti (obraz);
к. душою ravnati proti svoji vesti, hliniti se;

напролом naravnost; brezobzirno;
идти н. odločno ravnati

оглядка f pogled okoli sebe, ozir;
делать с оглядкой ravnati previdno;
без оглядки ne da bi pogledal nazaj; brez premisleka, tjavdan

покривить skriviti;
покривить душой (zast.) ravnati proti svoji vesti

помыкать
кем trpinčiti koga, slabo ravnati s kom, rabiti koga za vsa opravila