Franja

scempio³ m (pl. -pi)

1. mučenje, trpinčenje

2. pokol, poboj

3. pren. iznakaženje; skaza:
fare scempio di qcs. kaj skaziti, popolnoma pokvariti

scratch with neprehodni glagol

not to have a sixpence to scratch with niti pol šilinga ne imeti, figurativno biti velik revež, biti popolnoma "suh"

scytala -ae, f ali scytalē -es, f (tuj. σκυτάλη; prim. scutula II.)

1. valj(ec), valjček, palica, drogec, drožič, poseb. palica (čisto lat. clāva), okrog katere so ovijali trak ali jermen in ga povprek v tekočih vrsticah popisovali tako, da je odvito poslano besedilo mogel brati le tisti, ki je imel popolnoma enako debelo palico, na katero je trak ali jermen navil; od tod pisanje na ovitek, tajno pisanje (besedilo), pis(me)no tajno povelje: GELL., AUS.; pri N. (Pausanias 3, 4) pišejo novejši izdajatelji cum clava nam. prejšnjega cum scytala.

2. valjasta (povsod enako debela) kača: LUCAN., COL., scytale et angues PLIN.

según po, ustrezno, zaradi; kar se tiče

según factura po fakturi
según su deseo ustrezno Vaši želji
según mi leal saber y entender po moji najboljši vednosti in vesti
según me consta kolikor mi je znano
según él po njegovem mnenju
según eso torej, potemtakem
según la regla po pravilu
según esté el tiempo ustrezno temu, kakšno bo vreme
según se desee po želji
según lo que dicen, según se dice po tem, kar se govori; kot pravijo
todo queda según estaba vse ostane pri starem
según y como, según y conforme popolnoma tako kot; po tem, kako ...
voy contigo o me quedo, según morda grem s teboj ali pa ostanem tu
¿Vas conmigo? - ¡Según (y como)! Greš z menoj? - Bomo videli. Kakor bo naneslo.

sella -ae, f (iz *sēd-la : sedēre; prim. lakonsko ἑλλά sedež, ἕδρα sedež, got. sitls sedež, stvnem. sezzal sedež, stvnem. satul sedlo, nem. Sessel sedež, nem. Sattel, ang. seat, saddle, sl. sedež, sedlo) stol, sedež: PL., CA., PETR., IUV., GELL., AUG. idr., in sella sedere CI., sella castrensis SUET.; preg.: duabus sellis sedere LAB. AP. SEN. RH. = sedet na dveh stolih = služiti dvema gospodoma (gospodarjema).

2. occ.
a) sella, popolno sella curūlis kurúlski stol, zložljivi stol z vdelano slonovino (po izvoru iz Etrurije, kjer so ga uporabljali na kraljevem vozu, s katerega so razsojali in delili pravico), na katerem so sedeli višji oblastniki; uporabljati so ga smeli cenzorji, konzuli, pretorji, oba kurulska edila, diktatorji in Jupitrov flamen (flamen Dialis): iussit vocari ad sellam CI., haec agebantur de sella CI., uradno, višje, tribunal suum iuxta praetoris urbani sellam collocavit C., sella in comitio positā L., consules ... positis sellis dilectum habebant L., meis contentus fascibus et sellis H.; meton.: CU. idr., Saturninus in eam familiam sellam curulem adtulit CI. višje oblastništvo.
b) prestol: munera portantis aurique eborisque talenta et sellam regni trabeamque insignia nostri V., sella aurea cum sceptro N.
c) učiteljska stolica, katedra: sella tibi erit in ludo CI. EP.
d) delavski stol: hominem in foro iubet sellam ponere et facere anulum CI., qui non illum ipsum sellae atque operis et quaestus cottidiani locum … salvum esse velint CI.
e) nosilni stol, ki so ga v poznejši dobi uporabljali namesto nosilnice (lectīca): sellā gestari MART. ali vehi PLIN. IUN., satis constitit … Agrippinam gestamine sellae Baias pervectam T., sellā per publicum incessit SUET., sella muliebris SUET., s celim izrazom sella gestatoria SUET. ali baiulatoria, fertoria, portatoria CAEL.
f) voznikov (vozniški, kočijaški) sedež, sedež na vozu: sellā qui primā sedens iugum flagello temperat PH.
g) sedlo: COD. I., COD. TH., sellae equestres SID., ad usum sellae VEG. za ježo.
h) stol za nočno potrebo, nočni stol, nekakšna priprava z nočno posodo, večja kahla: per vomitus et sellas MARC. po iztrebljanju navzgor in navzdol, po olajšanju zgoraj in spodaj; popolnoma sella pertusa CA. ali sella familiarica VARR.

sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer

serious [síəriəs] pridevnik (seriously prislov)
resen, seriozen, resnoben, slovesen; trezen, premišljen, umirjen; pomemben, upoštevanja vreden
šaljivo "pobožen"

serious illness resna, nevarna bolezen
serious matter (music, reading) resna zadeva (glasba, čtivo)
are you serious? misliš (to) resno?
I am quite serious mislim popolnoma resno

sew up prehodni glagol
zašiti (a hole luknjo, a wound rano)

to sew s.o. up sleng popolnoma koga izčrpati; opijaniti; osupiti
he was completely sewed up bil je pijan ko čep
the police have it sewed up that... policija je spoznala, da...

shatter [šǽtə]

1. prehodni glagol
raztreščiti, razbiti, zdrobiti
figurativno uničiti, zrahljati (živce, zdravje itd.)

2. neprehodni glagol
raztreščiti se, razbiti se, zdrobiti se

shattered health zrahljano zdravje
shattering power tehnično brizanca
a ship shattered by the storm od viharja razbita ladja
it shattered my nerves to mi je popolnoma razrahljalo živce

ship¹ [šip] samostalnik
ladja; jadrnica s tremi ali več jambori
sleng čoln (zlasti tekmovalen)
pogovorno, ameriško letalo, zračna ladja
figurativno sreča

on board ship na krovu ladje, na ladji
ship biscuit dvopek, prepečenec
ship's company ladijska posadka (častniki in moštvo)
ship of the desert kamela
ship of the line linijska ladja
air-ship zrakoplov
hospital ship bolniška ladja
sister ship sestrska ladja (ki je popolnoma enaka kaki drugi ladji)
training ship šolska ladja
to take ship arhaično vkrcati se na ladjo (for za)
when my ship comes home figurativno ko bom obogatel, ko bom zadel glavni dobitek (v loteriji)

shred¹ [šred] samostalnik
krpa, cunja, strgan kos blaga
figurativno košček, drobec, drobtinica, trohica, atom; sled

shreds and patches cunje
torn to shreds v capah
there's not a shred of truth in it niti trohice resnice ni v tem
to scrape into shreds nastrgati (hren ipd.)
to tear an argument to shreds popolnoma potolči, ovreči argument

shut up prehodni glagol
(trdno) zapreti (hišo, trgovino, dežnik itd.), zapahniti, zamašiti (usta), utišati; vtakniti v zapor; zatrpati (prehod)
neprehodni glagol
prenehati, držati jezik za zobmi

shut up up! molči!, jezik za zobe!
I shut him up zamašil sem mu usta
to shut up o.s. up zapreti se, zakleniti se
to shut up shop pogovorno zapreti prodajalno, trgovino, figurativno ustaviti poslovanje; popolnoma opustiti

six [siks]

1. pridevnik
šest
(= six years) šest let (starosti)
(= six o'clock) šesta ura
(= six pence) šest penijev

he is not six yet ni še šest let star
it is six (o'clock) šest je ura
this cost two and six (2/6) to je stalo dva šilinga in šest penijev
six and eight (pence) (nekoč običajni odvetnikov honorar), figurativno honorar, pristojbina
six to one 6 proti 1, stoodstotno zanesljivo (gotovo)
six feet of earth figurativno grob
it is six of one and half the dozen of the other to je eno in isto, to je popolnoma isto

2. samostalnik
šestica, številka 6; šestorica, šestero, šest kosov, pol ducata

coach and six šesterovprežna kočija
double sixes dvojna šestica (pri metu v kockanju)
to be at sixes and sevens figurativno biti v popolnem neredu (zmedi, zmešnjavi)
he turned up the six of spades (kartanje) potegnil je pikovo šestico

skin² [skin] prehodni glagol & neprehodni glagol
dati iz kože, odreti; odrgniti, oguliti si kožo; olupiti
sleng odreti, prevarati, oslepariti, izropati
ameriško, pogovorno prekositi
pogovorno sleči tesno obleko; prekriti s kožo (over)

to skin alive živega iz kože dati, figurativno popolnoma potolči, premagati
to skin a flint figurativno zelo skopariti, biti zelo skopuški (stiskaški) v vsem
to skin a rabbit odreti kunca
keep your eyes skinned dobro pazite! odprite oči!
to skin over zaceliti se (o rani)

skomercializiran pridevnik
(preveč prodajno naravnan) ▸ elkommercializálódottValentinovo je po mojem precej skomercializiran praznik. ▸ A Bálint-nap véleményem szerint meglehetősen elkommercializálódott ünnep.
Žal sta božič in silvestrovo vedno bolj skomercializirana. ▸ Sajnos a karácsony és a szilveszter egyre inkább elkommercializálódik.
Skrbno izbiram destinacije, ki še niso toliko turistično obiskane in skomercializirane. ▸ Gondosan kiválogatom a turisztikailag kevésbé látogatott és el nem kommercializálódott úticélokat.

skozinskoz [ó,ó]

1. (povsem) rundweg, durch und durch, völlig, jeder Zoll, Zoll für Zoll; ganz und gar; (popolnoma) durchaus

2. (do mozga) durch und durch, bis ins Innerste, durch Mark und Bein

3. s pridevniki grund- (pošten grundehrlich, grundanständig, zgrešen grundfalsch, soliden grundsolide, napačen grundverkehrt, grundfalsch, različen grundverschieden), stock- (konservativen stockkonservativ, soliden stocksolide, temno stockdunkel, stockfinster, trezen stocknüchtern)
skozinskoz zdrav kerngesund

slép ciego (tudi fig) ; (okno, vrata) falso, ciego, simulado ; (naboj) sin bala

slep na eno oko tuerto
popolnoma slep completamente ciego
slep za barve (med) acromatóptico, daltoniano; (pokorščina) ciego, incondicional
ponoči slep hemerálope
slep alarm falsa alarma f
slepo črevo (intestino m) ciego m
slep od rojstva ciego de nacimiento
slepi potnik (fig) polizón m
slep polet (pristanek) vuelo m (aterrizaje m) ciego (ali sin visibilidad)
slepa sreča pura suerte f
slepe miši (igra) gallina f ciega
slepo steklo vidrio m opaco
slepa ulica callejón m sin salida (tudi fig)
slepo zaljubljen ciego de amor
na slepo srečo al azar, a la ventura, a vuelco de dado, a la buena de Dios, a lo que salga, fam al (buen) tuntún
slepo leteti volar a ciegas (ali sin visibilidad)
postati slep cegar, perder la vista, quedar ciego
slepo streljati tirar sin bala, tirar sin ver el blanco
slepo tipkati escribir sin mirar el teclado, escribir al tacto

slip² [slip] neprehodni glagol
spodrsniti, zdrsniti (off z)
zdrkniti, drčati, polzeti, smukniti, izmuzniti se, uiti (čemu); odmikati se (o času); skrivaj se vriniti
prehodni glagol
hitro obleči ali sleči; po nemarnosti narediti napako, pogrešiti; prezgodaj povreči ali skotiti; odvezati, spustiti (psa) z vrvice; (neopazno) spustiti (v), izpustiti

to slip an anchor odvezati vrv sidra
the bolt has not slipped home zapah se ni čisto zaprl
to slip one's breath (wind) izdihniti, umreti
to slip a cog napraviti napako
to slip the collar figurativno osvoboditi se
the cow has slipped its calf krava se je prezgodaj otelila
to let slip zagovoriti se, (nehote) povedati resnico
to let slip the dogs of war poetično sprožiti sovražnosti, začeti vojno
he often slips in his English on često dela napake v svoji angleščini
this fact has quite slipped my memory to dejstvo mi je popolnoma ušlo iz spomina
his foot slipped spodrsnilo mu je
to slip one's guard uiti svojemu stražarju
even good men slip celó dobri ljudje delajo napake (pogrešijo, se zmotijo)
to slip from one's hand izmuzniti se komu iz rok
the horse slipped its collar konj se je znebil komata
I slipped on a piece of orange peel spodrsnilo mi je na koščku oranžne lupine
to let an opportunity slip izpustiti, zamuditi priložnost
the prices have slipped cene so padle
to slip a ring on one's finger natakniti si prstan na prst
she slipped a shilling into the beggar's hand spustila je šiling v beračevo roko

smite^*2 [smáit]

1. prehodni glagol
napasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati
zastarelo zadati težak udarec (komu)
zastarelo pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti
figurativno zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran)

2. neprehodni glagol
udarjati, deliti udarce (često smite out)
boleti

to smite s.o. dead ubiti koga
to smite s.o.'s head off odbiti komu glavo
to smite s.o. hip and thigh figurativno popolnoma potolči koga
her conscience smote her for her ingratitude vest ji je očitala njeno nehvaležnost
his conscience smote him vest ga je zapekla
he was smitten with her beauty njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)
God shall smite thee bog te kaznuj
my heart smote me srce me je zabolelo
an idea smote him v glavo mu je šinila (neka) misel
the light smote her hair svetloba ji je obsijala lase
a noise smote his ear hrup mu je udaril na uho
he was smitten with a desire popadla ga je želja
to be smitten with biti udarjen, biti zaljubljen v
the town was smitten with plague kuga je udarila na mesto

snake¹ [snéik] samostalnik
zoologija kača
figurativno "kača", hudoben (zahrbten, podel, izdajalski) človek

hooded snake naočarka
ring snake belouška
venomous snake strupena kača
(great) Snakes! vraga! gromska strela! (začudenje)
snake in the grass v travi skrita kača, figurativno skrit sovražnik, hinavec, skrita nevarnost; sleng zrcalo
to cherish (to warm) a snake in one's bosom figurativno rediti gada na prsih
to have snakes in one's boots figurativno biti razburjen
to raise (to wake) snakes sleng, figurativno dregniti v osje gnezdo
to scotch the snake raniti, poškodovati kačo, figurativno ne popolnoma odstraniti nevarnosti
to see snakes sleng videti bele miši, imeti delirium tremens