Franja

zaščit|a¹ ženski spol (-e …) pravo, tehnika der Schutz (antikorozijska Korrosionsschutz, glavna Hauptschutz, močnostna Leistungsschutz, pilotna Streckenschutz, podtokovna Unterstromschutz, policijska Polizeischutz, požarna Feuerschutz, pravna Rechtsschutz, prenapetostna Überspannungsschutz, protihrupna Schallschutz, protipožarna Brandschutz, Feuerschutz, proti zamrznitvi/zmrzali Frostschutzschicht, stalna Dauerschutz, stanovanjska Mieterschutz, svetlobna Lichtschutz, tokovna Stromschutz, toplotna Wärmeschutz, pred sevanjem Strahlenschutz, živali Tierschutz, blagovnih znamk Markenschutz, bregov Uferschutz, dna vozila Unterbodenschutz, države Staatsschutz, kolesa Radschutz, kovin Metallschutz, lesa Holzschutz, materiala Werkstoffschutz, mladine Jugendschutz, objektov Objektschutz, oseb Personenschutz, potrošnikov Verbraucherschutz, pred dežjem Regenschutz, pred erozijo Erosionsschutz, pred hrupom Lärmschutz, pred molji Mottenschutz, pred plinom Gasschutz, pred rjo Rostschutz, pred sevanjem Strahlungsschutz, pred strelo Blitzschutz, pred vremenskimi vplivi Wetterschutz, proti nizkim temperaturam Kälteschutz, proti zmrzovanju Frostschutz, strank/kupcev Kundenschutz, vode Gewässerschutz, zgradbe Gebäudeschutz); plast: die Schutzschicht, stena: die Schutzwand; (ščit) der Schirm, die Abschirmung
oklepna zaščita die Panzerung
brez zaščite unbeschützt, schutzlos, pravo, tehnika ungeschützt
potreben zaščite schutzbedürftig
potreba po zaščiti das Schutzbedürfnis
zakon o zaščiti mladine das Jugendschutzgesetz
gradnja za zaščito pred snežnimi plazovi die Lawinenverbauung, arkade: die Lawinengalerie
pes za osebno zaščito der Schutzhund
pritožba za zaščito zakonitosti pravo die Rechtsbeschwerde
sredstvo za zaščito … das -schutzmittel (lesa Holzschutzmittel)
sredstvo za zaščito pred … das -schutzmittel
(rjo Rostschutzmittel, staranjem Alterungsschutzmittel)
pod zaščito/v zaščito in Schutz nehmen

zatečèn

zatečèn pes a stray dog

zatêči (koga) surprendre, rencontrer ; (oteči) medicina (s') enfler

zateči se s'égarer, se perdre, se tromper de chemin, se fourvoyer
zatekel pes chien perdu (ali égaré, errant)
zateči se h komu se réfugier auprés de (ali chez quelqu'un), se mettre sous la protection de quelqu'un
zateči se k čemu recourir, avoir recours, faire appel à quelque chose, se réfugier dans quelque chose

zatêči (oteči) med hincharse, inflamarse

zateči se (pes) extraviarse
zatekel pes perro extraviado
zateči se h komu refugiarse en casa de alg, fig acogerse a la protección de alg
zateči k čemu recurrir a a/c; acogerse a a/c

zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

A) imperf., perf.

1. girare, svoltare:
zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
zavijati darilo incartare il regalo
zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

4. ululare, urlare:
pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

5. pren. piangere, lamentarsi

6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi

zdresíran (-a -o) adj. addestrato, ammaestrato; sapiente:
zdresiran pes cane sapiente, ammaestrato

zób diente m

zob časa los estragos del tiempo
zob očnjak (sekalec, modrostni, mlečni, kočnik, umeten) diente canino ali angular (incisivo, de juicio, de leche ali caduca, molar, postizo ali artificial)
gnil (strupen, votel) zob diente cariado (venenoso, cariado)
do zob oborožen armado hasta los dientes
puljenje zoba extracción f dental
jok in škripanje z zobmi el llanto y el crujir de dientes
zobjé me bolé me duelen los dientes
dobivati zobe fam echar dientes, (otroci) estar en la dentición
imeti lepe zobe tener una hermosa dentadura
izpuliti zob extraer (ali sacar ali arrancar) un diente
zobe (po)kazati (pes) regañar los dientes; fig enseñar los dientes (komu a alg)
zob si izbiti romperse un diente
ničesar ne imeti za pod zob no tener para (untar) un diente
šklepetati z zobmi dar dientes con dientes, castañetear los dientes
škrtati z zobmi crujir (ali rechinar) los dientes
stisniti zobe apretar los dientes (od jeze de rabia)

zorrero

(perro) zorrero pes lisičar

zvoníti (-ím) imperf.

1. suonare la campana:
cerkovnik zvoni zjutraj, opoldne in zvečer il sagrestano suona la campana la mattina, a mezzogiorno e la sera

2. suonare; rintoccare; sbattagliare:
zvonec, budilka, telefon zvoni il campanello, la sveglia, il telefono suona
po cesti zvoni tramvaj il tram scampanella per la strada
poldne, sedem, ena zvoni suonano le sette, le dodici, è il tocco
komu zvoni? per chi suona la campana?
vkup zvoniti suonare a distesa, scampanare

3. pren. (govoriti, pripovedovati) raccontare, dire:
o njej zvonijo, da je poštena di lei dicono che è illibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače so mu zvonile okrog nog i pantaloni gli ciondolavano attorno alle gambe
zvoni mu zadnja ura sta per morire, è moribondo
zvoniti hudo uro suonare a stormo
zvoniti z repom scodinzolare (del cane)
lov. pes zvoni il cane latra
rel. zvoniti zdravomarijo suonare l'avemaria
zvoniti k maši suonare per la messa
zvoni mi v ušesih mi rintronano le orecchie
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti è inutile piangere sul latte versato

ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.

ἀργός¹ 3 ep. (gl. ἀργής) 1. bleščeč, blesteč, migljajoč, bel. 2. hiter, uren, brzonog (pes).

βοτήρ, ῆρος, ὁ (βόσκω) ep. poet. pastir; κύων pastirski pes.

Κέρβερος, ὁ mnogoglavi pes, ki je stražil podzemlje.

κύων [Et. idevr. k'wōn, lat. canis, nem. Hun-d. – gen. κυνός, voc. κύον, dat. pl. κυσί, κύνεσσι]. 1. pes, psica; a) Ἀίδαο Kerber; b) Ἀρίωνος pasja zvezda, Sirij; c) morski pes. 2. a) pošast, zver(ina) (o sfingi), Erinije; b) kot psovka.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

σκύλαξ, ακος, ὁ, ἡ ščene, psiček, pes; poet. tudi mladič drugih živali (Evr. Hipp. 1277).

σπάκα (perz.) ion. pes.

σπήλαιον, τό [Et. iz kor. (s)pes, pihati (glede pomena ἄντρον: ἄνεμος)] jama, votlina, špilja.

φώκη, ἡ ep. ion. tjulenj, morski pes.

барсучий jazbečji;
барсучья собака pes jazbečar