Franja

séducteur, trice [sedüktœr, tris] adjectif zapeljiv; masculin, féminin zapeljivec, -vka

paroles féminin pluriel séductrices zapeljive besede
tomber dans les filets, les pièges d'un séducteur pasti v mreže, v pasti kakega zapeljivca

sēnso m

1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut

2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade

4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn

5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem

6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena

session [sɛsjɔ̃] féminin zasedanje (du Sénat, d'un tribunal senata, sodišča); čas, ko zaseda izpitna komisija, izpitni rok

sessions pluriel (ordinaires, extraordinaires) de la Cour d'assises (redno, izredno) zasedanje porotnega sodišča
échouer à la session de juin et se représenter à la session d'octobre ne uspeti, pasti v junijskem roku in se zopet prijaviti v oktobrskem roku (izpitov na univerzi)

silence¹ [sáiləns] samostalnik
tišina, mir; molk, molčečnost; pozaba, pozabljenje; brezšumno delovanje motorja

silence! tišina! mir!
in silence v tišini; molče
to break silence prekiniti tišino (molk), spregovoriti
silence gives consent kdor molči, odobrava (soglaša)
to keep (to observe) silence molčati; ne izdati
to pass into silence priti, pasti v pozabo
to pass over in silence figurativno iti molčé preko, preiti molče
to put to silence pripraviti, prisiliti k molku, utišati (koga) (zlasti z argumenti v diskusiji)
to wrap o.s. in silence zaviti se v molk
speech is silver, but silence is golden govoriti je srebro, molčati pa zlato

silēnzio m (pl. -zi)

1. tišina; ekst. mir:
silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
il silenzio dei boschi gozdna tišina
giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

2. molk, tišina:
silenzio! tiho!
silenzio stampa časopisni molk
ascoltare in silenzio molče poslušati
fare silenzio molčati

3. pozaba:
cadere nel silenzio pasti v pozabo
passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

4. voj. povečerje, znak za tišino
PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato

sitio moški spol kraj, mesto; prostor; sedež

en todos los sitios vsepovsod
en ningún sitio nikjer
en diferentes sitios na raznih krajih, tu pa tam
dejar a uno en el sitio (fig) koga z enim udarcem ubiti
ya no queda (ali no hay) sitio nobenega mesta (sedeža) ni več
quedar en el sitio (fig) pasti v bitki
no moverse de su sitio ostati na svojem mestu

sjȅći sijèčem (ijek.), sȅći séčēm (ek.)
I.
1. sekati: sjeći drva; sjeći meso; ova linija siječe onu krivu; sjeći granu na kojoj se sjedi
2. rezati: sjeći što nožem; sjeći makazama, škarama na komade; sjeći u drvetu; nož ne siječe; vjetar siječe po licu; brod siječe kroz talase, kroz valove; sjeći okuku rezati ovinke; sjeći vino rezati vino; sjeći kome duvan na glavi prizadevati komu velike težave; sjeći raju ubijati rajo
3. klati (v kartah): kecom sjeći kralja
4. prevzdigniti (karte): ti si sada na redu da siječeš
5. temeljito reševati naloge: on je jedan od onih koji sve sijeku na panju
6. zbadati, šavsati z jezikom: ona sijeće sve kao na panju
7. striči: on siječe hlačnice da zakrpi dupe = on siječe čakšire i krpi tur izmazati se iz ene nevšečnosti, pa pasti v drugo
8. kula siječe nebo stolp se dviga v nebo
II. sjeći se
1. sekati se, križati se: na Kajmakčalanu se sijeku dva planinska masiva; gdje se sijeku Njegoševa i Gajeva ulica
2. bojevati se: nije dično da se dužde siječe s Furlanom

skozi¹ [ó]

1. krajevni prislov: hindurch
po sredi skozi querdurch

2. časovni prislov: durchaus, die ganze Zeit, immerfort

3. z glagoli: durch-, hindurch- (čofniti durch etwas durchplumpsen, čutiti durch etwas durchfühlen, drveti/zdrveti durch etwas durchjagen, hiteti etwas durcheilen, iti hindurchtreten, hindurchgehen, kapljati durchtropfen, korakati durchmarschieren, pasti durchfallen, preriniti se skozi sich durchzwängen/hindurchzwängen, prodreti durchkommen, prodreti (etwas) durchbrechen, sich durcharbeiten durch, teči (etwas) durchfließen, durch (etwas) hindurchfließen)

skrájnost extrémité ženski spol , extrême moški spol

gnati stvari do skrajnosti pousser les choses à l'extrême
iti do skrajnosti aller jusqu'au bout
pasti iz ene skrajnosti v drugo passer d'un extrême à l'autre, tomber d'une extrémité dans l'autre
(pri)tirati kaj do skrajnosti pousser quelque chose à l'extrême (ali à son point extrême)
skrajnosti se dotikajo (se privlačijo) les extrêmes se touchent

skrájnost extremo m

iz skrajnosti v skrajnost de extremo a extremo
iti, priti do skrajnosti llegar al último extremo
iti (pasti) iz ene skrajnosti v drugo pasar de un extremo a otro
tirati stvari do skrajnosti extremar las cosas, llevar las cosas al extremo
skrajnosti se dotikajo (se privlačijo) los extremos se tocan

skup¹

1. zusammen; miteinander

2.
skup in skup fortwährend, immer wieder
|
figurativno je z dratom skup zvezan er ist ein Klappergreis
pasti skup (omedleti) wegkippen, umkippen, umklappen
skup držati an einem Strang ziehen
skup spraviti (narediti) zusammenbasteln
vzeti se skup sich einen Ruck geben
iste sorte ptiči skup letijo gleich und gleich gesellt sich gern
| ➞ → skupaj

skupaj

1. (skupno) zusammmen (tudi vsota), gemeinsam, miteinander

2. (družno) beisammen, zusammen, (drug ob drugem) nebeneinander, beieinander; z glagoli: beieinander … (čepeti [beieinanderhocken] beieinander hocken, ležati [beieinanderliegen] beieinander liegen, sedeti [beieinandersitzen] beieinander sitzen, stati [beieinanderstehen] beieinander stehen), zusammen-, beisammen- (biti [zusammensein] zusammen sein, [beisammensein] beisammen sein, ostati beisammenbleiben, zusammenbleiben, sedeti beisammensitzen, zusammensitzen, stati beisammenstehen)

3. (drug k drugemu) zueinander …, zusammen- (spadati [zueinandergehören] zueinander gehören, spadajoč zusammengehörig); pritrditi, privezati: aneinander … ([aneinanderbinden] aneinander binden, [aneinanderfesseln] aneinander fesseln, [aneinanderkleben] aneinander kleben); (drug z drugim) zueinander …, zusammen- (držati zusammenhalten, [zueinanderhalten] zueinander halten)

4. (zbrano) zusammen-, beieinander … (imeti zusammenhaben, [beieinanderhaben] beieinander haben); (ne vsaksebi/narazen) zusammen- (pisati zusammenschreiben, pustiti zusammenlassen); (na kup) zusammen- (dati zusammenschütten, zusammenrücken, zusammentun, zusammenlegen, držati zusammenhalten, gnati zusammentreiben, hoteti priti [zueinanderwollen] zueinander wollen, pasti zusammenklappen, zusammenfallen, zusammenbrechen, spraviti zusammenkriegen, zusammenbringen)

5.
pet/devet skupaj zu fünft/zu neunt

6.
vse skupaj insgesamt, alles in allem
vsi skupaj allesamt, allerseits, samt und sonders
skupaj z mitsamt, pravo kaznivo dejanje: in Tateinheit mit
|
Kdaj sva midva skupaj krave pasla? Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen

skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate

skúšnja examen moški spol , épreuve ženski spol ; expérience ženski spol ; (gledališka) répétition ženski spol

pismena skušnja examen écrit, épreuve écrite, écrit moški spol
ustna skušnja examen oral, oral moški spol
življenjska skušnja expérience de la vie (ali du monde)
napraviti, izdelati, prestati skušnjo passer (ali réussir à, être reçu à) un examen
pasti pri skušnji échouer (ali être refusé) à l'examen, familiarno rater l'examen
iz skušnje par expérience
iz moje skušnje d'après mon expérience
skušnja uči da l'expérience enseigne que
skušnjo si pridobiti acquérir de l'expérience, gagner en expérience

skúšnja ensayo m ; examen m ; prueba f ; práctica f ; experiencia f

pismena (ustna) skušenost examen m escrito (oral)
(gledališka) glavna (generalna) skušnja ensayo general
pasti pri skušnji suspender (ali ser suspendido) en un examen
napraviti (izdelati, prestati) skušnjo aprobar un examen
skušnja nas uči, da ... la experiencia nos enseña que...
s tem aparatom imamo slabe skušnje este aparato ha dado malos resultados

skušnjáva tentation ženski spol

spravljati v skušnjavo tenter; induire en tentation
pasti v skušnjavo céder (ali succomber) à la tentation
upreti se skušnjavi résister à la tentation

skušnjáva tentación f

spravljati v skušnjavo tentar
pasti v skušnjavo caer en la tentación
priti v skušnjavo resistir a la tentación
zapeljati v skušnjavo inducir en tentación

sky¹ [skái]

1. samostalnik
nebo, nebesni svod; podnebje, klima
aeronavtika zračni prostor
zastarelo oblaki
pogovorno zgornja vrsta slik (na razstavi slik)
množina nebesa

in the skies figurativno (kot) v nebesih, presrečen
to the sky (skies) do neba, čez vse mere
out of a clear sky iz vedrega neba (zlasti figurativno)
under the open sky pod vedrim nebom
a warmer sky toplejše podnebje
the sky is blue (cloudy, overcast) nebo je modro (oblačno)
to drop from the skies (kot) z neba pasti
to praise (to laud) to the skies figurativno do nebes povzdigovati, v zvezde kovati
to rise to the skies dvigati se v nebo, v oblake
to sleep under the open sky spati pod milim nebom
if the sky fall we shall catch larks figurativno ne izplača se brigati za tisto, kar ne more biti

2. pridevnik

sky-reaching, sky-touching do neba segajoč
sky advertising trgovina reklama na nebu (ki jo napiše letalo)
sky battle zračna bitka
sky blue nebesna modrina
sky hook ameriško, pogovorno balon, sonda
sky parlour podstrešna soba
sky sign svetlobna reklama na hišah
sky train aeronavtika leteči tovorni vlak (veliko transportno letalo)
sky troops aeronavtika, vojska padalske čete
sky truck aeronavtika, ameriško transportno letalo, leteči tovorni vlak

slip¹ [slip] samostalnik
zdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček
množina, britanska angleščina kopalne hlačke
množina, gledališče premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru
lov konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus
navtika poševna ravnina za splavitev ladij
geologija zemeljski udor, usad

a slip of a boy vitek, stasit deček
a fine slip of a girl vitko, stasito, brhko dekle
a slip of pen (tongue) spodrsljaj (lapsus) v pisanju (v govoru)
a slip on a piece of orange peel spodrsljaj na koščku oranžne lupine
to get the slip biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)
he gave me the slip pobegnil (ušel, izmuznil se) mi je
to make a slip napraviti spodrsljaj, napako
there's many a slip'twixt the cup and the lip figurativno ne hvali dneva pred nočjo

smŕt (-i) f

1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
obsoditi na smrt condannare a morte
koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
pasti junaške smrti morire da eroe
vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
prerana smrt morte prematura
bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

2. teschio, testa di morto;
označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
smrt mu je že za petami è prossimo a morire
smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
igrati se s smrtjo rischiare la morte
pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
biološka smrt morte biologica
blaga smrt eutanasia
star. črna smrt peste
klinična smrt morte clinica
rel. mučeniška smrt martirio
šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre