iztrésati (-am) | iztrésti (-trésem)
A) imperf., perf.
1. vuotare (scuotendo); scuotere
2. scaricare, versare:
pren. iztresati dovtipe raccontare barzellette
pren. iztresati jezo nad kom scaricare, sfogare la rabbia su qcn.
iztresati svojo ošabnost trattare con presunzione, sufficienza
iztresati svojo dušo confidare, aprire il proprio animo
B) iztrésti se (-trésem se) perf. refl. sfogarsi
Zadetki iskanja
- iztrésti to shoot out; to empty by shaking, to empty by tipping, to empty by dumping; to pour out; (obleke) to shake out
iztrésti jezo nad kom, na koga to vent one's anger upon someone - iztrésti verser en secouant, vider, répandre
iztresti jezo nad kom passer sa colère sur quelqu'un - izvršíti, izvrševáti ejecutar, poner en ejecución; cumplir ; (dokončati) acabar ; (poklic) ejercitar ; (izvesti) efectuar
izvršiti smrtno obsodbo nad kom ejecutar (ali ajusticiar) a alg
izvršiti se efectuarse - izživéti (-ím) | izžívljati (-am)
A) perf., imperf. knjiž.
1. sfogare; vivere, sperimentare:
izživeti sanje vivere i (propri) sogni
2. (pokazati, izraziti) esprimere, manifestare
B) izživéti se (-ím se), izžívljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. sfogarsi; stuprare, violentare:
pazniki so se izživljali nad jetnicami i carcerieri violentavano le deportate
2. (izčrpati se, oslabeti) esaurirsi:
njegova pesniška žila se je izživela il suo estro poetico si è esaurito - izživlja|ti (-m) ausleben
ti se sich ausleben
izživljati se nad seine Wut/seinen Unwillen an (jemandem/etwas) auslassen, (mučiti) quälen - jadikovanje samostalnik
(tarnanje) ▸ siránkozás, sopánkodásjadikovanje nad usodo ▸ siránkozás a sors miattjadikovanje o napakah ▸ siránkozás a hibák miattNo, jadikovanje ne pomaga. Vsak mora sam kar čim več storiti za to, da bo prometna varnost boljša. ▸ Nos, a siránkozás nem segít. Mindenkinek meg kell tennie minden tőle telhetőt, hogy javuljon a közlekedésbiztonság.
Sopomenke: jamranje - jadikovati glagol
pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ siránkozik, sopánkodikjadikovati nad usodo ▸ siránkozik a sorsa felettjadikovati nad krivico ▸ siránkozik az igazságtalanságonjadikovati o bolečinah ▸ siránkozik a fájdalom miattNe gre, da bi kar naprej samo jadikovali in se smilili sami sebi, je treba tudi kaj narediti. ▸ Nem siránkozhatunk, és sajnáltathatjuk magunkat állandóan, tenni is kell valamit.
Starši neprestano jadikujejo nad težavnostjo in preobremenjenostjo osnovnošolskih otrok. ▸ A szülők állandóan sopánkodnak az általános iskolás gyerekek nehézségei és túlterheltsége miatt. - jadikováti to lament; to wail; to bewail; to moan, to whine, to complain
jadikováti nad dejstvom to bemoan the fact - jasniti se povratni glagol
1. (o vremenu) ▸ kiderül, kitisztul, derül, tisztulnebo se jasni ▸ kiderül az égjasniti se od severozahoda ▸ északnyugat felől kiderül az égV sredo čez dan bo dež od zahoda ponehal in popoldne se bo pričelo jasniti. ▸ Szerdán nap közben megszűnik a nyugat felől érkező csapadék és délután tisztulni kezd az ég.
2. (postajati razločen) ▸ tisztázódik, kirajzolódik
Sporna vprašanja se počasi jasnijo. ▸ A vitás kérdések lassan tisztázódnak.
Obrisi hiš so se vse bolj jasnili. ▸ A házak körvonalai egyre jobban kirajzolódtak.
3. (o mišljenju ali razumevanju) ▸ összeáll a kép, kitisztul a képmisli se jasnijo komu ▸ kitisztulnak a gondolataislika se jasni komu ▸ összeáll a kép előtteZačelo se mi je jasniti. Če ostanem tukaj še urico ali dve, pa bom prišel reči do dna. ▸ Kezdett összeállni a kép előttem. Ha még egy-két órát itt maradok, a végére járok a dolognak.
4. (o izboljševanju situacije) kontrastivno zanimivo ▸ elvonulnak a viharfelhők, jobbra fordul, egyenesbe jönnebo se jasni komu ▸ kezd egyenesbe jönni, kitisztul felette az égobzorja se jasnijo komu ▸ kitisztul a láthatárOdnos med Korejama ima svoje svetle in temne trenutke. Recimo, da se je zdaj začelo jasniti. ▸ A két Korea közötti kapcsolatnak vannak világos és sötét pillanatai. Fogalmazhatunk úgy, hogy most kezdenek elvonulni a viharfelhők.
Potem ko se je Fiat ubadal s precejšnjim usihanjem prodaje, se mu je lani nebo začelo jasniti. ▸ Azt követően, hogy a Fiat az értékesítés jelentős visszaesésével küzdött, tavaly kezdett egyenesbe jönni.
Jasni se tudi nebo nad to življenjsko štorijo. ▸ Lassacskán az életének története is jobbra fordul.
5. (o izboljševanju volje ali počutja) ▸ felderül, jókedvre derül, jókedve leszobraz se jasni komu ▸ felderül az arcačigav obraz se jasni ▸ földerül az arca"Najbolj smo se bale Branka, ampak tudi on je bil navdušen nad nami! Njegov obraz se je med našim petjem začel jasniti!" ▸ „Leginkább Brankótól féltünk, de őt is lenyűgöztük. Földerült az arca, amikor énekeltünk.” - jeter [žəte] verbe transitif vreči, zagnati, metati, (za)lučati
jeter l'ancre zasidrati se
jeter l'argent par la fenêtre metati denar skozi okno
jeter en l'air v zrak vreči
jeter un cri zavpiti, zakričati
jeter feu et flammes iskre metati, ogenj bruhati
jeter un essaim rojiti
jeter des éclats de rire (za)krohotati se
jeter les fondements položiti temelje
jeter en fonte vliti (kip)
jeter un coup d'œil pogledati
jeter des larmes prelivati solze
jeter un pont zgraditi most, premostiti
jeter des racines pognati korenine
jeter quelque chose au nez de quelqu'un komu pod nos kaj dati
jeter un sort sur quelqu'un začarati, uročiti koga
jeter la terreur širiti grozo
se jeter vreči se, pognati se, skočiti; izlivati se (reka)
se jeter au travers de quelque chose zoperstaviti se čemu
être jeté à la côte nasesti (ladja)
jeter ses armes položiti orožje
jeter son bonnet par-dessus les moulins nad ničemer se ne spotikati, na nič se ne ozirati
jeter aux chiens, aux moineaux (figuré) skozi okno metati
jeter dehors ven vreči
se jeter à l'eau v vodo skočiti (da bi si vzeli življenje)
se jeter dans l'eau v vodo skočiti (za kopanje)
se jeter dans l'eau de peur de la pluie (figuré) priti iz dežja pod kap
jeter la gourme izdivjati se
jeter sa langue aux chiens obupati nad ugibanjem
jeter le manche après la cognée (figuré) puško v koruzo vreči
jeter au panier v koš vreči
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter du ridicule sur quelqu'un osmešiti koga
se jeter à la tête de quelqu'un (figuré) komu se vseliti
se jeter la tête au mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
cela ne se jette en moule to ni tako lahko, tako enostavno - jez|a [é] ženski spol (-e …)
1. (srd) der Zorn, besna: die Wut
od jeze vor Zorn/Wut, zorn-, wut-
(rdeč zornrot, spačen wutverzerrt, tresoč se zornbebend, wutbebend, pihajoč zornschnaubend)
|
jeza ga obide/zgrabi/popade der Zorn packt (ihn), (er) gerät in Zorn
jeza se ji poleže (ihr) Zorn legt sich
izbruh jeze der Zornesausbruch
nagle jeze jähzornig, (leicht) aufbrausend
peniti se od jeze vor Wut kochen/platzen
pihati od jeze vor Wut schnauben
stresti jezo na seinen Zorn/sein Mütchen kühlen (an)
2. (nejevolja) der Ärger (nemočna ohnmächtiger, nad čim über (etwas), se je razkadila verflog)
čutiti jezo Ärger empfinden
potlačiti jezo den Ärger unterdrücken
stresati jezo na koga seinen Ärger an (jemandem) auslassen
(sitnosti) der Ärger, der [Verdruß] Verdruss, Scherereien množina
povzročati jezo (nejevoljo) böses Blut machen, (sitnosti) [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen
3. (zamera) der Groll
kuhati jezo grollen (na koga jemandem) - jéza anger; (divja) rage, wrath; (tiha) sulks pl, sulk, pique; temper, indignation, passion; pesniško choler; wrathfulness
nagla jéza irascibility, hot temper
ves iz sebe od jéze biti to be ablaze with anger, to be beside oneself with rage
nagle jéze swift to anger
izbruh jéze a fit of anger (ali of passion, of temper)
zaripel od jéze flushed with anger
v hipni jézi, v navalu jéze in a fit of anger (ali of pique)
biti nagle jéze to be irascible, to be hot-tempered, to have an evil temper
biti v jézi s kom to have a grudge against someone, pogovorno to have it in for someone
kuhati jézo na koga to bear a grudge against someone
jézo kuha name he bears me a grudge
staro jézo kuhajo name they have an old grudge against me
dati duška svoji jézi to give vent to one's anger
kipeti, pihati od jéze to simmer (ali to fume) with anger
stresti svojo jézo nad koga to wreak one's anger on someone, to take it out on someone, to vent one's anger on someone
izliti svojo jézo na koga arhaično to pour out the vials of one's wrath upon someone
jéza se mu bo kmalu ohladila, polegla his anger will soon subside - jéza (-e) f
1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana
2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae - jókati to cry, to weep, to shed tears
jókati za kom to weep (ali to mourn) for someone, to bewail the loss of someone
grenko jókati to weep bitterly
jókati od jeze to weep with (ali for) anger
jókati od bolečine to weep with pain
jokala je vso noč she was crying (ali weeping) all night long
hkrati smejoč se in jokajoč (se) laughing and crying at the same time
jókati nad svojo žalostno usodo to weep over one's misfortunes (ali over one's sad lot)
dolgo jókati to cry one's eyes (ali one's heart) out
kar naprej jókati to go on crying (ali weeping)
jókati za prazen nič to cry for nothing
jókati od veselja to cry with joy
krčevito jókati to sob one's heart out; to shed hot tears - jókati pleurer, verser des larmes
jokati nad čim pleurer sur quelque chose, déplorer quelque chose
bridko jokati pleurer amèrement (ali à chaudes larmes)
jokati od veselja pleurer de joie
jokati zaradi izgube koga pleurer (la perte de) quelqu'un - judg(e)ment [džʌ́džmənt] samostalnik
pravno sodba, obsodba, razsodba; obrazložitev sodbe; razsodnost, preudarnost, razumevanje, uvidevnost; mnenje, ocena (on o)
to sit in judg(e)ment on s.o. soditi komu
to deliver (ali give, pronounce, pass, render) judg(e)ment on s.o. izreči nad kom obsodbo
judg(e)ment reserved sodnikova sodba pridržana do konca procesa
judg(e)ment respited odlog izvršenja obsodbe
judg(e)ment by default obsodba v odsotnosti
in my judg(e)ment po moji sodbi
to give one's judg(e)ment upon povedati svoje mnenje o čem
to form a judg(e)ment (up)on s.th. ustvariti si sodbo o čem
to give judg(e)ment for (against) razsoditi v korist (proti)
error of judg(e)ment napačen sklep, napačna sodba
a man of sound judg(e)ment zelo razsoden človek
use your best judg(e)ment ravnaj preudarno
the Day of Judgement sodni dan
the Last Judgement poslednja sodba
judg(e)ment of God božja sodba - jugovzhoden pridevnik
1. (o legi) ▸ délkeletijugovzhodna Evropa ▸ kontrastivno zanimivo Délkelet-Európajugovzhodna regija ▸ délkeleti régiójugovzhodna obala ▸ délkeleti partjugovzhodna Slovenija ▸ kontrastivno zanimivo Délkelet-Szlovénia
2. (o smeri) ▸ délkeletijugovzhodno pobočje ▸ délkeleti lejtőjugovzhodni veter ▸ délkeleti szélV višinah doteka z jugovzhodnimi vetrovi nad naše kraje hladnejši in bolj vlažen zrak. ▸ A magasban a délkeleti széllel hűvösebb és nedvesebb levegő érkezik térségünkbe.
Lava se razliva po jugovzhodnem pobočju vulkana. ▸ A láva a vulkán délkeleti lejtőjén folyik szét. - jurisdicción ženski spol sodna oblast; sodni okoliš; oblast
tener jurisdicción sobre a/c imeti oblast nad čem - kaj1 (česa) vprašalni zaimek was
brez česa ohne was
čez kaj über was, worüber
do česa woran
iz česa woraus
k čemu wozu
med kaj/čim worunter
mimo česa woneben
na kaj/čem worauf, woran
nad kaj/čim worüber
namesto česa anstatt (von) was
o čem worüber
ob čem woran
od česa wovon, worab
okoli česa worum
po čem wonach, wodurch
pod kaj/čim worunter
poleg česa woneben
pred kaj/čim wovor
pri čem wobei, woran
proti čemu wogegen
skoz/skozi kaj wodurch
s česa wovon
s čim womit
v kaj/čem worin
za kaj wofür, wozu
za čim wonach, wohinter
|
kaj je to? Was ist das?
kaj neki je to? Was ist das denn?
Za kaj gre? Was ist los?
kaj pa, če …? Aber was, wenn …?
kaj pa morem (za to)? Was kann ich dafür?
kaj vse ve! Was er alles weiß!
… s čim se hvali!? … wessen er sich rühmt!?
kaj takega! Sachen gibt's!