Franja

coquillard [-kijar] masculin, argot oko

je m'en tamponne le coquillard (vulgairement) mi je figo za to

cor, cordis, abl. sg. corde, pl. corda -ium, n (iz *corr prek *cors iz *cord; prim. gr. καρδία, κῆρ)

I.

1. srce (kot telesni organ): cerebrum, cor, pulmones, iecur Ci., num igitur censes ullum animal, quod sanguinem habeat, sine corde esse posse? Ci., pulmoni cor annexum est Cels., et corde et genibus tremit H.

2. met.
a) srce kot sedež čutov, nagonov, čut, čustvo, razpoloženje, mišljenje: Vulg., c. timidum Pl., hoc facinus meum cor corpusque cruciat Pl., isto verbo animus mi reddit et cura ex corde excessit Ter., nullum est ingenium tantum neque cor tam ferum, quod non labascat linguā Acc. fr., at Romanus homo … corde suo trepidat Enn. ap. Ci., ira animo et corde concepta Ci., nunc meum cor cumulatur irā Ci., quibus acria corda iracundaque mens facile effervescit in ira Lucr., sed acri percussit thyrso laudis spes magna meum cor Lucr., exsultantia corda V., si curat cor spectantis tetigisse querellā H., excute corde metum O., semisomno corde Ph., cor plumbeum Suet. = brezčutno srce; pogosto corde iz srca, prisrčno: quaerere te neque posse corde capessere ali corde cupitus Enn. ap. Ci., corde amare inter se Pl., corde spernere aliquid Pl.; še pogosteje cordi (loc.!) est aliquis ali aliquid (alicui) pri srcu je komu kdo ali kaj = komu je kdo ali kaj na skrbi, komu je do koga, do česa, srčno veselje, srčna želja je kaj, komu je kdo ali kaj ljub (drag), všeč, prijeten: Pl., Varr., O., Sen. ph. idr., uterque utrique est cordi Ter., idque eo mihi magis est cordi, quod … Ci., evenit facile, quod diis cordi esset L., dis pietas mea et Musa cordi est H.; z inf.: si tibi facere cordi est, licet Pl., adeo vestigia quoque urbis exstinguere … cordi est L.; z ACI: si vobis non fuit cordi Sp. Postumium T. Veturium consules prospere bellum gerere L. če že niste hoteli, quibuscumque diis cordi fuit subigi nos ad necessitatem dedendi res, quae … L.; z dvojnim skladom: cui carmina semper et citharae cordi numerosque intendere nervis V.; v istem pomenu tudi corde est aliquid: sed corde labores ante alios erat uncta pale Stat., ter cordi habere aliquid: Gell.
b) duša, srce = srčnost, pogum: illi sedato respondere corde V. z mirnim srcem, pomirjeni, rabie fera corda (o eni osebi) tument V., trepidantia bello corda V., ponuntque ferocia Poeni corda V., forti corde ferre mala O.
c) srce (po mnenju starodavnikov sedež misli), duh, um, razum, pamet, previdnost, razsodnost: quem (Hannibalem) credidit esse meum cor suasorem summum et studiosum robore belli Enn. ap. Gell., quantum ego nunc corde conspicio meo Pl., iam instructa sunt mihi in corde consilia omnia Ter., aliis cor ipsum animus videtur, ex quo excordes, vaecordes concordesque dicuntur Ci., qui propter haesitantiam linguae stuporemque cordis cognomen ex contumelia traxerit Ci., hebeti cognoscere corde Lucr., obtusi ali hebetis atque obtusi cordis esse Val. Max., cor iubet hoc Enni Pers., habes nec cor … nec genium Mart., et mihi cor non est, et tibi … pudor Mart.; v besedni igri s cor (srce) in cor (razum): Suet. (Caesar 77).
č) srce, duša = oseba, posameznik (človek ali žival): lectos iuvenes, fortissima corda, defer in Italiam V., corda inertia Teucrûm V., quid … corda aspera temptas? V., Manisque adiit regemque tremendum nesciaque humanis precibus mansuescere corda V., levisomna canum corda Lucr.; od tod ljubkovalno meum cor Pl. srčece moje, dušica moja.

— II. pren. blizu srčne votline ležeče ustje želodca ali želodec sploh: ubi … morbida vis in cor maestum confluxerat aegris Lucr., in cor traiecto lateris miseri capitisve dolore H.

corazón moški spol srce; srčnost, pogum; čustvo; mišljenje; nagnjenje; ljubezen

con el corazón en la mano odkritosrčno, iskreno
de corazón iz srca, prisrčno, odkrito
muy de corazón iz vsega srca
de todo mi corazón srčno rad
blando de corazón mehkosrčen, občutljiv
dedo del corazón srednji prst
duro de corazón trdosrčen
en (forma de) corazón srčaste oblike
¡mi corazón!; ¡corazón mío! srce moje, duša moja!
abrir el corazón a uno komu pogum vliti
abrir (declarar) su corazón komu svoje srce razodeti
eso me arranca el corazón to mi trga srce
caérsele a uno las alas del corazón pogum izgubiti, obupati
cobrar corazón osrčiti se, opogumiti se
le dió un vuelco el corazón srce mu je poskočilo od veselja
dilatar (ensanchar) el corazón osrčiti se
hablar con el corazón en la lengua imeti srce na jeziku
hacer de tripas corazón iz sile vrlino napraviti
llevar (tener) el corazón en la(s) mano(s), corazón en los labios, corazón en los ojos imeti srce na jeziku
meterse en el corazón de alg. prilizovati se komu
tener el corazón de bronce biti trdosrčen; biti pogumen
no tener corazón biti brez srca, biti brez vesti
no tiene corazón para decirlo nima poguma to reči
tener mucho corazón biti plemenit; biti pogumen
tener un corazón de tigre biti okruten
eso me parte (quiebra) el corazón to mi trga srce
eso te lo pongo en el corazón to ti polagam na srce
eso le sale del corazón to mu prihaja od srca
¡la mano al corazón! roko na srce!
eso me atraviesa el corazón to me zbode v srce, to me zaboli (pri srcu)
buen corazón quebranta mala ventura čvrsto srce prenese vse
habla con el corazón en la lengua ima srce na jeziku

corazzare

A) v. tr. (pres. corazzo)

1. oklopiti, z oklepom opremiti

2. pren. zavarovati, zaščititi

B) ➞ corazzarsi v. rifl. (pres. mi corazzo)

1. oklepiti se

2. pren. zavarovati se

corbis -is, f m koš, košara, pletenica; spol je nedoločen: Ca., Pl., Varr., Icti., segetem corbibus fundere in Tiberim L., aristas corbe tulit O.; kot fem.: messoria se corbe contexit Ci.; kot masc.: Col., Prisc., Isid., lapidibus corbes pleni Auct. B. Hisp., corbes bis seni Prud.

Opomba: Abl. sg. corbe, le dvakrat corbi: Ca. corbīta -ae, f (corbis) počasi ploveč tovorni brod, tovorna ladja, „korveta“: Pl., Luc. ap. Non., Ci. ep., Gell. idr.; preg. (kot podoba počasnosti): (homines) tardiores quam corbitae sunt in tranquillo mari Pl., operam celocem hanc mihi, ne corbitam date Pl. = pomagajte mi jadrno, ne počasi.

coricare

A) v. tr. (pres. cōrico)

1. dati, spraviti spat

2. ekst. položiti, polagati

B) ➞ coricarsi v. rifl. (pres. mi cōrico)

1. leči; iti, hoditi spat

2. zaiti, zahajati

corner¹ [kɔrne] verbe intransitif (za)hupati, trobiti z rogom; uporabljati trobko; šumeti (v ušesih); médecine sopsti, težko dihati; verbe transitif zavihati stran, list na oglu; figuré raztrobiti

corner aux oreilles de quelqu'un komu trobiti na ušesa
corner une nouvelle raztrobiti novico
les oreilles me cornent v ušesih mi šumi

cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

1. (pl. -na) rog:
le corna del cervo jelenje rogovje
alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
rompersi le corna pren. polomiti si zobe
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

2. evfemistično pog. nič:
non me ne importa un corno! figo mi je mar!
non vale un corno ni piškavega oreha vredno
un corno! figo!

3. (pl. -na) iron. pog.
avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

4. (pl. -na)
le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

5. (pl. -ni) roženina

6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
corno dogale doževa čepica
corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

7. (pl. -ni) glasba rog:
corno inglese angleški rog
corno da caccia lovski rog

8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
il corno dell'incudine rog, nos nakovala
i corni della luna lunina krajca
i corni dell'altare oltarni strani
corno d'Africa geogr. afriški rog
i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali

cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

2. occ.
a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
b) roženica (v očesu): Plin.
c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

3. met. iz roženine narejene stvari,
a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

4. pren. rogu podobne stvari,
a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.

coronare

A) v. tr. (pres. corono)

1. kronati; ovenčati

2. ekst. obdati, obdajati; obkrožiti, obkrožati:
alte montagne coronano la vallata visoke gore obdajajo dolino

3. ekst., pren. nagraditi, nagrajevati; poplačati:
i suoi sforzi sono stati coronati da successo njegov trud je bil poplačan

4. pren. okronati, dovršiti

B) ➞ coronarsi v. rifl. (pres. mi corono) okronati se; ovenčati se

cōrpo m

1. telo:
corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
corpo morto kem. inertno telo
corpi celesti nebesna telesa
gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
corpo del reato pravo korpus delikti

2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
avere un corpo asciutto biti vitke postave
guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
anima e corpo pren. z dušo in telesom
in corpo e anima pren. osebno
avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
a corpo morto pren. besno, z vso silo
combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

3. trebuh:
a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

4. glavni, osrednji del:
il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
il corpo del discorso osrednji del govora

5. trdnost, čvrstost:
il corpo della voce čvrstost glasu
questo vino ha corpo to vino je močno

6. zbor, ansambel:
corpo diplomatico diplomatski zbor
corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
corpo di ballo balet, baletni ansambel
corpo elettorale volilno telo, volivci
spirito di corpo solidarnost

7. voj. rod; posebna enota; korpus:
il corpo degli alpini rod alpincev
corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
corpo d'armata armadni korpus

8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

9. navt. ladijski trup

10. tisk korpus:
corpo minore petit

corrēggere^*

A) v. tr. (pres. corrēggo)

1. popraviti, popravljati; revidirati, omiliti; ozdraviti:
correggere un compito scolastico popravljati šolsko nalogo
correggere una legge revidirati zakon
correggere un giudizio omiliti sodbo
correggere un difetto fisico zdraviti telesno hibo

2. opomniti, opominjati; svetovati; grajati, karati

3. ekst. dodati:
correggere il caffè con un cognac kavi dodati konjak

4. ekst. odpraviti, odpravljati:
correggere abusi odpraviti zlorabe

B) ➞ corrēggersi v. rifl. (pres. mi corrēggo) popraviti, popravljati se

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

corroborare

A) v. tr. (pres. corrōboro)

1. okrepiti (tudi pren.)

2. podkrepiti; potrditi, potrjevati

B) ➞ corroborarsi v. rifl. (pres. mi corrōboro) krepiti se

corrodere^*

A) v. tr. (pres. corrodo) izjedati; razjedati (tudi pren.)

B) ➞ corrodersi v. rifl. (pres. mi corrodo) razjedati se

corrompere^*

A) v. tr. (pres. corrompo)

1. kvariti

2. pren. pokvariti; spriditi

3. podkupiti, podkupovati; korumpirati

B) ➞ corrompersi v. rifl. (pres. mi corrompo)

1. pokvariti se

2. zgniti; strohneti; pren. spriditi se

corrucciarsi v. rifl. (pres. mi corruccio)

1. jeziti se

2. mrščiti se (od jeze, žalosti)

corrugare

A) v. tr. (pres. corrugo) grbančiti, nagubati, mrščiti

B) ➞ corrugarsi v. rifl. (pres. mi corrugo) namrščiti se

corto kratek, majhen, nepomemben, nezadosten, pičel; omejen, preprost; plašen, boječ; skop(uški)

corto de alcances (ali genio) duševno omejen, topoglav
corto de manos počasen pri delu
corto de medios v denarni stiski
corto de vista kratkoviden
con corta diferencia več ali manj
de corta estatura majhne postave
desde muy corta edad od prve mladosti
por mi corta suerte na mojo nesrečo
corta pala, corto sastre (fig) ki ničesar ne razume

Corydōn -ōnis, m (Κορύδων = Čopasti škrjanec) Koridon, grško moško ime,

1. samogovoreče ime pojočega pastirja: Pr., Col., ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V. mi je Koridon pravi Koridon (= pravi škrjanec).

2. neki Gigant: Hyg.