Franja

περαιόω 1. act. a) prepeljavam, spravljam črez morje (na ono stran); b) τί prepeljem (peljem) se črez kaj. 2. med. dam se prepeljati, prepeljem se, εἴς τι na drugo stran.

περάω [fut. περᾱ́σω, aor. ἐπέρᾱσα, pf. πεπέρᾱκα, ep. pr. περόωσι, περάαν, impf. iter. περάασκε, ep. ion. fut. περήσω, aor. ἐπέρησα, ep. fut. inf. περησέμεναι; trans. fut. περάσω, aor. (ἐ) πέρασ(σ)α, pf. pass. πεπέρημαι] 1. trans. a) prederem (do nasprotne strani), prebodem, prerežem ὀδόντας; b) o prostoru: prehodim, prepotujem, preplovem kaj, plovem, prepeljem se (jadram) črez kaj θάλασσαν, πόντον, λαῖτμα, τάφρον prekoračim, prebredem; τέρμα τοῦ βίου pridem do konca življenja, umrjem; τὸν βίον preživim, φυλακάς grem, pridem skozi; c) (= πιπράσκω) spravljam črez morje, prodajam. 2. intr. a) (pre)peljem se, vozim se po ali skozi ἐπὶ πόντον, ἐφ' ὑγρήν, δί' Ὠκεανοῖο, ὑπ' οἴδμασιν; b) dospem do smotra, διὰ γήρως ἐπιπόνως prerijem se skozi starost; c) prederem do ὀστέων εἴσω, διά τινος, pridem, odpravim se iz česa δωμάτων ἔξω; grem predaleč πέραν περῶσι; abs. περᾷς γάρ, περᾷς predaleč greš, ὅταν θυμοῦ περάσῃς ko se ti bo jeza ohladila.

πῑ́πτω [Et. fut. πεσέομαι iz πετέομαι, sor. πέτομαι, ποταμός. – Obl. fut. πεσοῦμαι, aor. ἔπεσον, pf. πέπτωκα, ep. fut. πεσέομαι, inf. πεσέεσθαι, aor. πέσον, cj. 3 sg. πέσῃσι, inf. πεσέειν, pf. pt. πεπτεώς, poet. πεπτώς; NT aor. ἔπεσα, pf. 2 sg. πέπτωκες, 3 pl. πέπτωκαν]. 1. a) padem (na tla), zvrnem se, zgrudim se ἐπὶ χθονί, ἐπὶ γᾷ, χαμαί, (πρὸς) πέδῳ, χαμάδις, ἔρᾱζε, πεδίῳ, ὑπὸ ἄξοσι pod kolesa, ἐν κονίῃσιν v prah, μετὰ ποσσὶ γυναικός rodim se, ἐκ, ἀπό τινος padem s česa, εἴς τι treščim (o blisku); metafor. οὐ χαμαὶ πεσεῖται ne bo ostalo brez uspeha; b) vržem se, skočim, planem ἐκ νηός (z ladje v morje); planem (navalim) na kaj, napadem ἐνὶ νήεσσι, ἐν βουσί, πρὸς μῆλα, περὶ ξίφει nasadim se na meč; c) padem v boju, ὑπό τινος od koga, νέκυες πίπτοντες, οἱ πεπτωκότες (v boju) padli vojaki, ὑπ' Ἀτρείδῃ vsled udarcev Atridovih. 2. a) zrušim se, poderem se σκληρὰ φρονήματα, poginem γένος, uničijo me, podležem, trpim škodo, ἡ πόλις οὐκ ἂν ἔπεσε τοιοῦτον πτῶμα mesto bi ne bilo doživelo takšnega poraza, μεγάλα πρήγματα πίπτει ὑπὸ ἡσσόνων velika podjetja propadajo vsled manjših, αὐτὸς ὑπ' ἐμωυτοῦ sam sem vzrok svojega padca, πολλὰ στρατόπεδα ἔδη ἔπεσε ὑπ' ἐλασσόνων je bilo premaganih od manjših; b) padem, grešim NT, motim se (Pl. Fajd. 100 e), ἀπὸ δόξης motim se v upanju. 3. a) zaidem, zabredem (v kaj) ἐς κακόν, ἐς ἀνάγκας, δυσπραξίαις, αἰσχύνῃ; ἐς δάκρυα uderejo se mi solze, εἰς ὕπνον zaspim, εἰς ἔρον τοῦ μαθεῖν obide me želja izvedeti; ποῖ γνώμης πέσω kaj naj pomislim; b) ἔκ τινος padem iz česa, ἐκ θυμοῦ izgubim naklonjenost (ljubezen) koga, τοὔμπαλιν φρενῶν zopet izgubim razum. 4. a) poležem se ἄνεμος πέσε, ὁ κλῆρος ἔπεσε ἐπί τινα kocka je padla za koga; b) pripeti se mi kaj, zadene me kaj, τὰ πεπτωκότα usoda, nesreča Evr. Hip. 718; c) izidem (iztečem) se, obnese se mi kaj, posreči se mi kaj καθαρμός, τῇ πεσέεται ἡ μάχη kako se bo končala bitka.

ποντίζω (πόντος) poet. vržem, potopim v morje.

πόντον-δε adv. ep. v morje.

πόντος, ὁ [Et. iz kor. pent-, priti, hoditi; = pot za ladje; lat. pons, ntis, slov. pot (strslov. pątь); prim. πάτος in πν̥τος – ep. gen. ποντόφιν] morje; pos. odprto (široko) morje.

Πόντος, ὁ 1. Črno morje = ὁ Εὔξεινος πόντος. 2. dežela v Mali Aziji na južni obali Črnega morja. – adi. Ποντικός 3.

πορθμός, ὁ 1. prevoz, prevažanje. 2. kraj prevoza, brod, morska ožina, morje.

πόρος, ὁ (πείρω) 1. a) pot skozi kaj, prehod, prelaz, prevoz, brod, pot črez plitvo vodo, preliv, morska ožina, morje, reka, ἐν πόρῳ na prevozu; b) pot, cesta, steza, most, brod. 2. izhod, sredstvo, pripomoček, pomoč, novci, dohodki. 3. pridobivanje, zaslužek κατὰ χρημάτων πόρον.

πρό-κειμαι med. [impf. προὐκείμην, 3 pl. ion. προεκέατο, hkrati pf. pass. k προ-τίθημι] 1. a) ležim pred čim τινός; molim, štrlim (v morje) ἐν τῇ θαλάττῃ, razprostiram se, τῆς ἐχομένης γῆς segam dalje v morje kakor sosednja dežela; b) nahajam se, sem pred kom ὀνείατα; ἀγών boj je pred kom, ga čaka. 2. a) javno sem izpostavljen, ležim pred očmi vseh, ležim na prostem nepokopan νεκρός, nahajam se v nesreči, sem v sramoti, μόρῳ obnemorem, podležem; b) pripravljen sem, sem pri rokah (na razpolago), τὸ προκείμενον predmet razprave, τὰ προκείμενα sedanji slučaj, τῶν προκειμένων τι πράσσω naredim najpotrebnejše (pogreb in očiščenje mesta), οὐδὲν σῆμα τῶν προκειμένων noben dosedanji znak; c) sem določen, namenjen, naložen, odrejen, obljubljen, usojen ζημία, ἡμέραι, σημεῖα; d) impers. πρόκειταί τι komu je ukazano, dolžnost, naloga je.

Προ-ποντίς, ίδος, ἡ Propontis, Marmarsko morje.

συν-εισπίπτω vderem, vpadem v kaj, napadem koga s kom vred (σύν) τινι, εῖς τι, εἴς τὴν θάλασσαν planem (vržejo me) s kom vred v morje.

ὑγρός [Et. lat. uvidus (ūdus), umor, uvor iz ūgwē-] 1. moker, vlažen, tekoč, sočen, ἡ ὑγρή, τὸ ὑγρόν mokrota, vlaga, vlažnost, tekočina, vodovje, morje. 2. pren. a) prožen, gibčen, vitek, mehek, upogljiv; τὸ ὑγρόν šaljivost, humor; b) surov, zelen ξύλον NT; c) slab, vel, upehan χείρ.

ὕδωρ, ατος, τό [Et. kor. ud, wed, slov. voda, nem. Wasser (got. watō), lat. unda] 1. voda, vodovje, plovna voda Tuk. 6, 42; πλατὺ ὕδωρ morje; pot, znoj ἐν ὕδατι βρέχομαι; ὕδωρ πίνω pijem vodo, sem trezen (s tem so hoteli označiti pustega človeka); ἐν ὕδατι γράφω (o brezplodnem delu). 2. dež(evnica) = ὕδωρ ἐξ οὐρανοῦ, ὕδωρ (ἐπι)γίγνεται dež gre, dežuje. 3. voda v vodni uri (κλεψύδρα), ἐν τῷ ἐμῷ ὕδατι δειξάτω naj dokaže v meni odmerjenem času. 4. pren. ὕδωρ ζῶν, τῆς ζωῆς živa voda NT.

ὑπερ-πόντιος 2 in 3 poet. onstran morja prebivajoč, prekmorski, ὑπερπόντιος φοιτῶ grem črez morje.

χέω [Et. kor. g'heu, liti; lat. fundo, fūdi (iz g'heu-d-), nem. gießen (got. giutan, stvn. giozan). – Obl. fut. χέω, aor. ἔχεα, pf. κέχυκα, pass. pf. κέχυμαι, aor. ἐχύθην, fut. χυθήσομαι, adi. verb. χυτός, med. fut. χέομαι, aor. ἐχεάμην; ep. impf. χέον, fut. χεύω, aor. ἔχευα, χεῦα, cj. 1 pl. χεύομεν, imp. χεῦον, inf. χεῦαι, pt. χεύας, plpf. pass. 3 sg. κέχυτο, aor. med. (ἐ) χευάμην, cj. 3 sg. χεύεται, kor. aor. (ἐ) χύμην, 3 sg. χύτο, pt. χύμενος, ion. pf. 3 pl. κεχύαται]. I. trans. 1. act. a) o tekočinah: lijem, iz-, po-, razlivam ὕδωρ, οἶνον; o Zevsu: ὕδωρ pustim, da dežuje, pošljem dež; χιόνα pustim, da sneži; χέει sneg pada, sneži; δάκρυα prelivam solze; b) o suhih stvareh: α.) sipljem, sujem, po-, nasipljem, stresam (na tla) φύλλα, ἄλφιτα, δούρατα mečem, τύμβον, σῆμα nasujem (napravim) gomilo, postavim spomenik; β.) pustim, da pade ἡνία, καλάμην pokosim; γ.) pustim, da se razlega, pojem μέλος, φωνήν, λειρά nežno pojem; δ.) pustim, da visi, pobešam δένδρεα καρπόν; ε.) razprostiram, razgrnem, razširim ἀνέμους, ἀχλὺν κατ' ὀφθαλμῶν, ὕπνον. 2. med. izlivam svoje (od sebe), (iz)sipljem sebi κόνιν, τινί komu, κατά τινα na koga, εἴς τι kam, πρός τινα proti komu obrnjen, χοάς izlivam pitne daritve komu na čast, βέλεα streljam, πήχεε ἀμφί τινα ovijem roke okoli koga, objamem. II. intr. (med. pass.) 1. iz-, razlivam se, tečem, razprostiram se črez kaj, širim se, razpršim se, χυθέντος πάγου kadar je led zemljo pokrival, φρίξ ἐπὶ πόντον ἐχεύατο se je razlilo črez morje, ἀὴρ πάλιν χύτο megla se je razpršila (je izginila), ἀχλὺς κατ' ὀφθαλμῶν tema se je razgrnila črez oči, νόσος κέχυται bolezen se je razširila po celem telesu. 2. sem nasut (nakopičen), ležim (zbiram se) v trumah, stekam se (o ljudeh); κέχυντο ἀθρόοι ležali so drug na drugem (v kupih), ἀμφί τινι zbiram se okrog koga, objemam ga ἀμφ' αὐτῷ χυμένη.

вольный svoboden, prost;. m osvobojenec; neprisiljen, razposajen;
вольная вода odprto morje;
вольные движения proste vaje;
вольные мысли napredne ideje

выбрасывать, выбросить ven (z)metati, ven vreči; izmetati; poslati naprej;
в. за борт vreči v morje;
выбросьте это в окно vrzite to skozi okno;
выбросьте это слово из письма izpustite to besedo iz pisma

житейский življenjski; posveten, vsakdanji;
житейские заботы življenjske, vsakdanje skrbi;
это дело житейсское to je vsakdanja stvar;
житейское море (zast.) življenje s svojimi skrbmi in težavami: burno morje življenja

ледовитый
Ледовитый океан Severno ledeno morje