Franja

Arelāte -is, n: C., Mel., Suet., Aus. ali Arelās -ātis, f: Aus., Prud., Sid. Arelata, mesto v Narbonski Galiji ob Rodanu (zdaj Arles). Od tod adj. Arelātēnsis -e arelatski: ager Plin.; subst. Arelātēnsēs -ium, m Arelačani, preb. Arelate: Dig.

Arethūsa -ae, f (Αρέϑουσα) Aretuza,

I. ime več krajev, jezer in izvirov; poseb.:

1. izvir na otoku Ortigiji pri Sirakuzah: Ci., V., O. idr.; po mitu Nereida, Dianina spremljevalka, ki jo je rečni bog Alfej pod morjem zasledoval do otoka Ortigije: O. Od tod adj. a)Arethūsaeus 3 Aretuzin, aretuški: latices Cl.
b) Arethūsis -idis, acc. pl.-idas, f Aretuzina, aretuška: Syracusae O. c)Arethūsius 3 aretuški, pesn. sirakuški: proles Sil.

2. izvir na Evboji: Plin.

3. izvir v Beotiji: Plin.

4. z ribami bogato jezero v Veliki Armeniji: Plin.

5. mesto
a) v Makedoniji: Plin.
b) v Arabiji: Plin. Od tod subst. Arethūsiī -ōrum, m Aretužani, preb. mak. Aretuze: Plin. —

II. izmišljeno dekliško ime: Pr.

Argentānum -ī, n Argentan, brutijsko mesto: L.

Argentāria -ae, f Argentarija, ravraško mesto: Amm.

Argentorātus -ī, f ali Argentorātum -ī, n Argentorat, vangionsko mesto v gornji Germaniji (zdaj Strassburg): Eutr., Amm. Od tod adj. Argentorātēnsis -e argentoratski, pri Argentoratu: campi Aur., pugna Amm.

Argīlos -ī, f (Ἄργιλος) Argil, mesto ob Strimonu nasproti Amfipole v Makedoniji; adj. Argīlius 3 argilski, iz Argila: N.

Argos samostalnik
1. (mesto v Grčiji) ▸ Argosz [város Görögországban]

2. v mitologiji (stooki čuvaj) ▸ Árgus [százszemű pásztor] ▸ Argosz [százszemű pásztor]

3. v mitologiji (graditelj ladje Argo) ▸ Argosz [az argonauták hajójának készítője]

Argos, le nom. in acc., n (τὸ Ἄργος) Arg(os), večinoma (zlasti v odvisnih sklonih) Argī -ōrum, m Argi (gen. Argov),

1. pozneje pokrajina Argolis na Peloponezu, pesn. Grčija nasploh: quantum impulit Argos Lucan.

2. pogosto gr. mestno ime,
a) glavno mesto (ob Inahu) pokrajine Argolide: Varr., O., Mel., aptum equis Argos H. (ἱππόβοτον Hom.), Argos Inachium ali Dipsium Plin.; v obliki Argi: Pl., H., L.; od tod adj. α) Argēus (Argīus) 3 (Ἀργεῖος) argovski, argoški, iz Argov: Tiburis Argei... arva O. ali Tibur Argeo positum colono H. (po mitu so tibursko mesto ustanovili trije bratje Tiburnus ali Tiburtus, Catillus in Coras, vnuki argovskega vladarja Amfiaraja). β) pogosteje Argīvus 3 (Ἀργεῖος , eol. ἈργεῖΦος) argovski, argoški, argivski, iz Arga (pokrajine ali mesta), iz Argov: orator, sacerdos Ci., Iuno Ci., V. kot boginja zaščitnica argovskega mesta, augur(= Amfiaraj iz Argov) H., iuventus(= Tiburt, Katil in Kora) V., civitas Arn.; pesn.= grški: Argo, qua vecti Argivi delecti viri Enn. ap. Corn., castra, ensis, phalanx, Helene V., Argiva pompae facies O., pubes Cat., heroinae, quas dedit Argivis Dardana praeda viris Pr., pudicitia Pr.; subst. Argīvus -ī, m, pogosto pl. Argīvī -ōrum, m Argovec (Argivec), Argovci (Argivci): abituros agro Argivos Pl., alia species Iunonis Argivis, alia Lanuvinis Ci., Damocles erat Argivus N.; pesn. v pl.= Grki: Val. Max., exurere classem Argivôm (=Argivorum) V., ter pereat (murus) meis excisus Argivis H. γ) Argolis -idis, f (Ἀργολίς) argovska, argoška, argolidska: Alcmene, puppes O.; subst. Argolis -idis, f Argolida, peloponeška pokrajina, ves polotok med Argolidskim in Saronskim zalivom: Mel., Plin. δ) Argolicus 3 (Ἀργολικός) argolidski (= ki se tiče pokrajine Argolide): mare V., urbs(=Argos) O., leo Sen. tr. nemejski lev, sinus Plin.; pesn. = grški: duces O. vojskovodje v trojanski vojni, classis O., classes Ci., navis Ci. (Arat.) ladja Argo (kot ozvezdje), gens, reges, tela V. ε) Argus 3 argovski, argoški, iz Argov: pater Pl.
b) Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg(os), epirsko mesto, imenovano tudi Argos Amphilochi Mel. ali Argos Amphilochicum Plin.
c) Argos Pelasgicum Plin. Pelasgovski Arg(os) v Tesaliji.
č) Argos Hippium Plin. Konjski Arg(os), mesto v Davenski Apuliji, pozneje Argyripa in naposled Arpi.

Arīcia -ae, f Aricija,

1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.

Arīminum -ī, n Arimin (zdaj Rimini), obmorsko mesto v Umbriji: Varr., Ci., C., L. idr. Od tod adj. Arīminēnsis -e ariminski: Folia H., ager Plin.; subst. Arīminēnsēs -ium, m Ariminci, preb. Arimina: Ci.

Arisba -ae, f: V. in Arisbē -ēs, f: Plin. (Αρίσβη) Arisba, mesto v Troadi.

Arna -ae, f Arna, umbrijsko mesto (zdaj Civitella d'Arno): Sil. Od tod subst. pl. Arnātēs -um, m Arnčani, preb. Arne: Plin.

Arnē -ēs, f (Ἄρνη) Arna,

I.

1. beotsko mesto: Stat.

2. tesalsko mesto: Plin. —

II. deklica iz Sifna, ki se je spremenila v kavko, ker je izdala domovino: O.

Arpī -ōrum, m Arpi, mesto v Apuliji, po bajki ga je ustanovil Diomed iz Argov in ga poimenoval Ἄργος ῖππιον, iz česar naj bi nastalo starejše ime Argyrippa (ali pesn. Argyripa: V., Sil.) -ae, f Argiripa, in pozneje Arpī: Ci. ep., L. idr. — Od tod adj.

1. Arpīnus 3 arpski, iz Arpov: Varr., L.; subst. Arpīnī -ōrum, m Arpovci, preb. Arpov: L.

2. Arpānus 3 = Arpīnus 3: Front.; subst. Arpānī -ōrum, m = Arpīnī: Plin.

Arpīnum -ī, n Arpin, sprva volskovsko, potem samnijsko mesto v jugovzhodnem Laciju ob Fibrenu, Marijevo in Ciceronovo rojstno mesto (zdaj Arpino): Ci., S. — Od tod adj.

1. Arpīnās -ātis, abl. -ī arpinski: ager, fundus Ci.; subst.
a) Arpīnās -ātis, abl. -ī in -e, m Arpinec: Sid. (soobl. Arpīnātis -is, m: Ca.); nav. v pl. Arpīnātēs -ium, m Arpinci, preb. Arpina: Ci., Plin.
b) Arpīnās -ātis, abl. -ī, n Arpinsko: in Arpinati (sc. praedio) Ci. na arpinskem vaškem posestvu (Ciceronovem).

2. Arpīnus 3 arpinski, iz Arpina: chartae (sc. Ciceronis) Mart.

Arrētium -iī, n Arecij, eno izmed 12 starih mest etruščanske zveze z vinorodno in žitorodno zemljo, znamenito po umetniški obrti (izdelovanje orožja, lončarstvo, opečne stavbe), Mecenatovo rojstno mesto (zdaj Arezzo): Ci., C., L. idr. Od tod adj. Arrētīnus 3 arecijski, iz Arecija: ager S., Tib., mulier, coloni Ci., praedium N., testae, vasa Macr., laser Augustus ap. Macr. (šalj. o Mecenatu); subst. Arrētīnī -ōrum, m Aretčani, preb. Arecija: Ci., Plin.

arrive [əráiv] neprehodni glagol
priti, dospeti; imeti uspeh, doseči; prikazati se

to arrive at priti (v hišo, na postajo)
to arrive in priti (v mesto, državo)
to arrive at a conclusion skleniti
to arrive on the scene nastopiti

Arsamōsata, v rok. tudi Armōsata, -ae, f (Ἀρσαμώσατα) Arzamozata, Armozata, močno utrjeno mesto v Veliki Armeniji med Evfratom in izviri Tigride: Plin., T.

Ārsia -ae, f Arzija, mejna reka med gornjo Italijo in Ilirijo: Plin., Fl.; Arzija, mesto ob tej reki: Plin.

Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

I. gr. žensko ime,

1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

3. ena od Hijad: Hyg.

4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.