Franja

alburnum -ī, n (albus) beljava = beli mehki les med drevesno skorjo in strženom: Plin.

Alēïī campī, pesn. Alēia arva O. (Ἀλήϊον πεδίον) Alejska poljana, žitorodna ravnina v Kilikiji med rekama Piramom in Sarom: Plin. Ljud. etim. je to ime izvajala iz ἄλη „blodišče“, ker je baje Belerofont tam blodil, ko ga je zadela in oslepila Jupitrova strela: qui (Bellerophon) in campis maerens errabat Aleis (skrč. iz Alēiis) Ci. poet. (Tusc. III, 26, 63).

Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.

alfa samica stalna zveza
1. (vodja skupine živali) ▸ alfanőstény
Krdelo vodita alfa samica in samec. ▸ Az alfanőstény és az alfahím vezeti a falkát.

2. (dominantna ženska) ▸ alfanőstény
Med ženskama se vname peklenski spopad, saj hočeta obe pokazati, katera je alfa samica. ▸ A két nő között pokoli harc tör ki, mivel mindketten meg akarják mutatni, melyikük az alfanőstény.

alitare v. intr. (pres. alito)

1. dihati; pihljati; (z nikalnico) pisniti, črhniti:
il vento alitava tra le foglie veter je pihljal med listjem
nessuno alitava nihče ni pisnil

2. pren. knjižno veti

Allobrox -ogis, acc. -oga, m Alobrog: novisque rebus infidelis Allobrox H., Rufum, quem totiens Ciceronem Allobroga dixit Iuv. alobroškega Cicerona; nav. pl. Allobrogēs -um, acc. -ēs -ăs, m Alobrogi, bojevit narod med Rona, Isère in Ženevskim jezerom z glavnima mestoma Vieno (Vienna, zdaj Vienne) in Genavo (zdaj Genève, Ženeva): Ci., C., S., L. idr. — Soobl. v sg. Allobrogus (Allobrogēs): Prob. — Od tod adj. Allobrogicus 3 alobroški: Cels., Col., Plin. Kot častni pridevek rim. vojskovodij, ki so se srečno vojskovali z Alobrogi, npr. Q. Fabius Maximus Allobrogicus Kvint Fabij Maksim Alobroški, konz. l. 121: Vell., Val. Max., cur Allobrogicis (= Fabiis) et magnā gaudeat arā natus in Herculeo Fabius lare Iuv.

Alpēs -ium, f (αἱ Ἄλπεις) redko in skoraj le pesn. (O., Lucan., Iuv., Fl.) v sg.; gen. Alpis, acc. -em, abl. -e

I. Alpe, visoko gorovje, ki loči Italijo od severa in se mnogoterno razrašča proti severu in vzhodu: C., L., H., O. idr., Alpium murus: Ci. Delijo se na:

1. Alpes maritimae Primorske ali Ligurske Alpe od morja do Padovih izvirov ali gore Vezula (Vesulus, zdaj Monte Viso): Plin., T.

2. Alpes Cottiae: T., Amm. ali Cottiānae: T. (prim. Cottius) Kotijske Alpe od Monte Visa do Cinizija (zdaj Mont Cenis), meja med Galijo in Italijo.

3. Alpes Grāiae (imenovane tudi saltus Grāius: N. ali mons Grāius) Grajske Alpe od Cinizija do Penina (= Velikega Sv. Bernarda): Petr., Plin., T.; Varr. (ap. Serv.) jih imenuje Alpes Graecae Grške Alpe.

4. Alpes Poenīnae Peninske Alpe od Penina do Šentgotharda: T.

5. Alpes Lepontiōrum Lepontske = Graubundske Alpe od Simplona do Adule: C., Plin.

6. Rhaetae Alpes: H. ali R(h)aeticae Alpes: T. Retijske Alpe od Šentgotharda do Ortlerja. Nadaljnji, Rimljanom manj znani deli so:

7. Alpes Tridentīnae: Plin. ali Tridentīna (Alpium) iuga: Fl. Tridentinske, tudi Južnotirolske Alpe, kjer izvira Adiža.

8. Noricae Alpes (srednjeveško ime) Noriške (Solnograške ali Salzburške) Alpe, tudi Ture imenovane = Norici Alpium tumuli Fl.; prim.: Norica castella in tumulis V.

9. Alpes Carnicae Karnijske Alpe od izvira Drave do Karavank na vzhodu: Plin., pri L. (XXXIX, 54) imenovane samo Alpes.

10. Alpes Iūliae Julijske Alpe, ločijo Kranjsko od Furlanije; imenovane po Juliju Cezarju in Avgustu, ki sta zgradila po njih ceste in jih tako naredila prehodne: T. Alpes Venetae Beneške Alpe jih imenuje: Amm. —

II. pesn. met. sploh planine, visoko gorovje: Lucan. (o Apeninih), geminae Alpes Sil. ali binae Alpes Prud. (o Alpah in Pirenejih). — Od tod adj.

1. Alpicus 3 alpski, planinski; subst. Alpicī -ōrum, m planinci: N.

2. Alpīnus 3 alpski, planinski, z Alp (planin): boreae, nives, gaesa V., hostis (= Galli) O., amnis L., gentes L., Plin., mures Plin. marmotice. — Kot nom. propr. Furius Alpīnus Furij Alpin, naduti pesnik brez estetskega okusa in zelo životen, od tod (dvoumno): turgidus Alpinus H. (Sat. I, 10, 36; prim. Sat. II, 5, 41).

also [ɔ́:lsou] prislov
tudi, prav tako, poleg tega; nadalje

sleng also ran ne med najboljšimi, med zadnjimi; nesrečnik

altalenare v. intr. (pres. altaleno)

1. gugati se

2. pren. omahovati, obotavljati se, pomišljati se:
altalenare tra il sì e il no omahovati med privolitvijo in odklonitvijo

altercātiō -ōnis, f (altercārī)

1. prepiranje, prerekanje, pregovarjanje, prepir, sporni razgovor: Pl., Sen. ph., oritur mihi magna de re altercatio cum Velleio Ci., cum res a perpetuis orationibus in altercationem vertisset L. ko je iz rednih govorov nastal prepir.

2. jur. pregovarjanje (besedovanje) z nasprotnikom (nasprotno stranko) = vprašanja in odgovori, ki si jih dajo sporne stranke med seboj v končno pojasnilo posameznosti: Ci., Q.

alternō -āre -āvi -ātum (alternus)

1. trans. izmenoma kaj storiti (delati), menj(av)ati, izmenj(av)ati, premenj(av)ati: alternare vices O. menja(va)ti (vrstiti) se, alternant spesque timorque fidem O. učinkujeta izmenoma na verjetje, povzročata, da je kaj zdaj verjetno, zdaj ne, miscenda ista et alternanda sunt, solitudo et frequentia Sen. ph., alternare excubias Sil. izmenjevati, zamenjevati, in fetu summa aequitate alternant (hirundines) cibum Plin. pitajo zdaj tega, zdaj onega svojih mladičev, (olea) alternare fructūs cogitur Plin. na novo zarajati se, (arbores) alternant fructūs Plin. sadje se menja (pri drevesih), modo continuare praenomen per ternas personas, modo alternare per singulas Suet., in Syria regni mutatio inter novos reges alternabatur Iust.; pren. pred alternativo postaviti: alternata condicio Ulp. (Dig.).

2. intr. menja(va)ti, vrstiti se: illi alternantes magnā vi proelia miscent V. vzajemno, med seboj, arborum fertilitas omnium fere alternat Plin.; s samim abl. ali s cum in abl.: hieraticis alternat tota milvinis nigrisque velut plumis Plin., cum symphonia alternasse Plin.; z inf.: Tert.; pren. svoje misli menjati, zdaj to, zdaj ono misliti, omahovati: haec alternanti potior sententia visa est V.

Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja,

1. Nimfa, hči kralja Melisa na Kreti, ki je s kozjim mlekom vzredila Zevsa: Hyg.; po drugi bajki koza, ki je dojila Zevsa: njen rog (cornu copiae) med zvezdami, simbol obilja: O. Od tod Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja, ali Amalthēum -ēī, n in Amalthīum -iī, n (Ἀμαλϑεῖον) Amaltej, staro Amaltejino svetišče blizu Atikovega vaškega posestva ob reki Tijamiju v Epiru; to svetišče je Atik olepšal s platanovjem, gr. napisi in ploskovitimi reliefi, ki so se nanašali na bajko o Amalteji, ter tako spremenil kraj v prijetno letovišče: Ci. ep. Po tem svetišču je posnel Cicero svoj Amaltej na posestvu pri Arpinu: Ci. ep.

2. neka Sibila: Varr. fr., Tib., poistovetena s kumsko: Lact.

Amānus -ī, m (Ἀμανός) Aman, del gorovja Tavra v Mali Aziji, razvodje med Sirijo in Kilikijo: Ci. ep., Lucan., Mel., Plin. Od tod adj. Amānicus 3 amanski, zlasti Amānicae pylae (Ἀμανικαὶ πύλαι) Amanska vrata (čisto lat. portae Amani montis Plin.), prelazi, ki vežejo Sirijo in Kilikijo: Cu.; subst. Amāniēnsēs -ium, m Amanjani, preb. amantske gore: Ci. ep. — Kot rim. nom. propr. Amānus -ī, m Aman: Sil.

Amāzōn -onis, acc. -onem in -ona, f (Ἀμαζών) Amazonka, nav. pl. Amāzonēs (pesn. -ĕs) -um, acc. -onas, f (Ἀμαζόνες) Amazonke, po mitu bojevit ženski rod, ki med seboj ni trpel moških in se je preselil s Kavkaza ter nastanil ob Termodontu v Pontu, na temiskirskih poljanah, na otokih Lesbu in Samotraki, celo v Grčiji (Beociji, Atenah): S. fr., V., O., Cu. idr.; pren.: quicumque meo superarit Amazona ferro O. junakinjo v ljubezenskih bojih. — Pozna soobl. Amāzōna -ae, f: Hyg., Tert. — Od tod adj.

1. Amāzonius 3 (Ἀμαζόνιος) amazonski: pharetra V., securis H., O., vir Amaz. O. = Hippolytus kot sin Tezeja in neke Amazonke, Amazonius mons Plin. Amazonska gora, del Taverskega pogorja v amazonski pokrajini ob Termodontu; blizu njega Amāzonium -iī, n Amazonij, amazonsko taborišče, pozneje mesto nedaleč od Temiskire: Mel., Plin.

2. Amāzonicus 3 (Ἀμαζονικός) amazonski: parma, pelta Plin., secures Suet., montes Amazonici Mel. ali Taurus Amazonicus Plin. Amazonsko gorovje, Amazonski Taver = mons Amazonius (gl. pod 1.) Subst. Amāzonis -idis, f (Ἀμαζονίς) Amazonka, nav. pl. Amazōnides -um, f (pesn. soobl. = Amāzones) Amazonke: V., Pr., Val. Fl.; sg. kot naslov nekega Marzovega (Marsus) pesmotvora: Mart.

ambitiō -ōnis, f (ambīre)

1.
a) abstr. obhod, kroženje kake premičnice: Macr.
b) konkr. obdajanje: ita assedimus, ut me ex tribus medium lateris ambitione protegerent Min.

2. sijajen obhod, slovesen sprevod: (Dionysius) magna eum (Platonem) ambitione Syracusas perduxit N. s sijajnim spremstvom.

3. drž.pr. obhod (obhajanje) kandidatov za častne službe, ki so prosili volivce za glasove, potegovanje za častne službe: qui per ambitionem probos se simulavere S. ob (pri) potegovanju, kot kandidati, me ambitio... ab omni illa cogitatione abstrahebat Ci., scio enim, quam timida sit ambitio quantaque et quam sollicita cupiditas consulatus Ci., tanta exarsit ambitio, ut primores etiam civitatis prensarent homines L., amb. annua L. vsakoletno potegovanje (za kraljestvo pri Vejanih).

4. pren.
a) hlepenje po priljubljenosti, poganjanje za priljubljenost, prikupovanje, dobrikanje, pristranost: virtute vos victores vivere dixit, non ambitione Pl., dux tanta temperantia inter ambitionem saevitiamque moderatus S. med prikupovalno priljudnostjo in strogostjo, ambitio consulis pravā indulgentiā maiestatem solvit L., ius sibi per ambitionem dictum non esse L. iz pristranskih (strankarskih) ozirov, iz pristranosti, ambitionem scriptoris facile averseris, obtrectatio et livor pronis auribus accipiuntur T., ambitione relegatā H. nepristransko; z objektnim gen. hlepenje po čem, poganjanje za kaj: gloriae T. slavohlepnost, conciliandae provinciae T.; abs. = goreče (skrbno) prizadevanje: praefectus... cum magna ambitione aegre obtinuisset Iust. kljub gorečemu prizadevanju, somnum quibuscumque ambitionibus adhibendum Cael.
b) častilakomnost, častihlepnost: a quo incepto studioque me ambitio mala detinuerat S., erat... in... Scipione ambitio maior Ci., aut ab avaritia aut misera ambitione laborat H., amb. misera gravisque, mala, prava, inanis H., levis O., licet ipsa vitium sit ambitio, tamen frequenter causa virtutis est Q.
c) nečimrnost, gizdavost, ponašanje: hiemem non per oppida neque ex ambitione mea egi S. fr., ambitio et luxuria et impotentia scaenam desiderant Sen. ph., prodere virtutis memoriam sine gratia aut ambitione T., funerum nulla ambitio T. pri pogrebih ni nikakršnega ponašanja.

ambivalenca samostalnik
1. (razdvojenost) ▸ ambivalencia Ambivalenca med napredkom in nevarnostmi, ki jih prinašajo tehnološke inovacije, je že del vsakdanjega razmišljanja. ▸ A fejlődés és a technológiai innovációk okozta veszélyek miatti ambivalencia már a mindennapi gondolkodás része.
Kaže ljubezensko ambivalenco - poželenje po ženski in sočasno napadalnost do nje. ▸ Szerelmi ambivalencia jeleit mutatja – egyszerre kívánja a nőt, miközben támadó vele szemben.
Te besede jasno kažejo pisateljevo globoko ambivalenco do spolne ljubezni - strastno hrepeni po njej in je hkrati prepričan, da je nedosegljiva, neuresničljiva, da je v resnici sploh ni. ▸ Ezek a szavak világosan jelzik a szerzőnek a nemiséggel kapcsolatos ambivalenciáját – szenvedélyesen vágyik rá, de egyúttal meg van győződve elérhetetlenségéről, megvalósíthatatlanságáról, és arról, hogy valójában nem is létezik.

2. (soobstoj dveh nasprotnih zadev) ▸ ambivalencia
Zanimiva je tudi ambivalenca gore in hribovja na eni strani ter nižine, doline in obale na Balkanu. ▸ Érdekes egyfelől a hegyek és a dombvidékek, másfelől pedig az alföldek, a völgyek és a tengerpart ambivalenciája a Balkánon.

ambulātōrius 3 (ambulāre)

1. kar hodi sem ter tja: ientaculum Ap. med hojo zaužit, sive stativo sive ambulatorio titulo Tert. doma ali na poti.

2. premičen, gibljiv: Vitr., Plin., turris Auct. b. Alx.

3. na druge prenosljiv, spremenljiv: Cod. I., Icti.

4. sprehoden, sprehajanju namenjen: porticus Ulp. (Dig.).

Amerika samostalnik
1. (ZDA) ▸ AmerikaV Ameriki si mladostniki filma ne smejo ogledati brez spremstva staršev. ▸ Amerikában a fiatalok nem nézhetik meg a filmet szülői felügyelet nélkül.
Ameriška vlada ga je povabila, naj pride v Ameriko na vojno akademijo za profesorja. ▸ Az amerikai kormány meghívta Amerikába, hogy tanítson professzorként a katonai akadémián.

2. (celina) ▸ AmerikaV šoli nas najprej naučijo, da je Kolumb odkril Ameriko. ▸ Az iskolában először azt tanítják meg nekünk, hogy Kolumbusz fedezte fel Amerikát.
Povezane iztočnice: Južna Amerika, Latinska Amerika, Severna Amerika, Srednja Amerika

3. (nekaj odličnega) ▸ Amerika
Marsikatera delavka mi je povedala, da je bila to zanjo prava Amerika, ker ji ni bilo treba takoj po službi za štedilnik. ▸ Több nő is elmondta a dolgozók közül, hogy nekik ez tiszta Amerika volt, mert nem kellett rögtön a tűzhely mögé beállni a munka után.

ameriška borovnica stalna zveza
1. pogosto v množini, botanika Vaccinium corymbosum (grm) ▸ amerikai áfonya
2. pogosto v množini (plod) ▸ amerikai áfonya
Ameriške borovnice sodijo med najbolj zdravo in nizkokalorično sadje. ▸ Az amerikai áfonya az egyik legegészségesebb, alacsony kalóriatartalmú gyümölcs.

ameriška brusnica stalna zveza
1. pogosto v množini (plod) ▸ tőzegáfonyaSopomenke: veleplodna mahovnica

2. botanika Vaccinium macrocarpon (grm) ▸ amerikai tőzegáfonya
Ameriške brusnice sadimo v korita, sklede, na skalnjake, med reso, ob ribnike in med ameriške borovnice. ▸ Az amerikai tőzegáfonyát vályúkba, kaspókba, sziklakertekbe, hangák közé, tavak mellé és amerikai áfonya közé ültetik.
Sopomenke: veleplodna mahovnica