Franja

pueritia -ae, f (puer) otroštvo, detinstvo, otroška leta, deška doba, deštvo (nav. do 7. leta), mladost: S., H. idr., pueritiae adulescentia obrepit Ci., pueritiam incuriose, adulescentiam petulanter egerat T., in pueritiā Afr. ap. Non., Ci., Plin., a pueritiā Ter., Ci. od mladih let (nog), od zibeli, od malega, od otroštva, procera pueritia T. vitek mladostni stas; metaf. (o živalih) mladost: Col.

Opomba: Sinkop. obl. puertia: memor actae non alio rege puertiae mutataeque simul togae H.

pulmō -ōnis, m (morda iz *pelmōn iz indoev. baze *pleu̯- „premikati se; pluti, plavati“; prim. skr. klóman- desno pljučno krilo, gr. πλεύμων, sl. pljuča = lit. plaũčiai = let. plàuši)

1. pljuča, klas. nav. pl. pulmones pljučni krili, pljuča: Col., Plin., Sen. ph., Pers., Iuv., Cels. idr., aeger pulmonibus Luc. fr., pulmo incisus C., medio spargit pulmone venenum O., pulmonis cannula ali calamus Cael. sapnik, cum aspera arteria … ad pulmones usque pertineat excipiatque animam Ci., pulmonibus errat ignis edax O., quibus aeger est pulmo Macr.

2. metaf. pulmo marinus ali samo pulmo Plin. neki mehkužec „morska pljuča“, starejše morski pluk, morski zajec.

pūstula -ae, f (indoev. onomatop. kor. *pu-, *phū- puhati, pihati; prim. skr. phutkarōti (on) piha, pupphusaḥ pljuča, pupphulaḥ napihovanje, lit. pūčiù, pũtsti, let. pūslis, sl. pihati, lit. pūkščiù, pūkšti puhati, sopsti, nem. fauchen, sl. pihati, gr. φυσάω piham, puham, φυσαλ(λ)ίς mehur(ec), φῦσα meh, mehur)

1. mehur, mehurček, mehurec: calx pustulas emittit Vitr.

2. occ.
a) kot medic. t.t. mehur na koži, mozolj, prišč, izpuščaj, brbunec, brbunček, pústula: Cels., Mart., nec quererer, quod sol graciles exureret artus, laederet aut teneras pustula rupta manus Tib., eruptiones quaedam pustularum Sen. ph.
b) mehurček na raztopljenem, čistem srebru, meton. = čisto srebro: vera minus flavo radiant electra metallo et niveum felix pustula vincit ebur Mart. — Soobl. pūssula in pūsula (gl. pūsula).

quaranta agg.; m štirideset; štirideseti:
un mazzo di quaranta carte kupček štiridesetih kart
aprite il libro a pagina quaranta odprite knjigo na štirideseti strani
essere sui quaranta imeti kakih štirideset let
l'Italia è entrata in guerra nel '40 Italija je stopila v vojno leta štirideset

quarantaine [karɑ̃tɛn] féminin okrog štirideset; karantena

il a passé la quarantaine nad 40 let je star
mettre en quarantaine un navire, un animal, etc. karantenirati, izolirati ladjo, žival, itd., kadar pride iz krajev, kjer razsaja nalezljiva bolezen
mettre quelqu'un en quarantaine (figuré) izključiti koga iz skupine, onemogočiti mu vsak stik s člani te skupine; bojkotirati koga

quelque² [kɛlk] adverbe

1. okrog, približno

il a quelque 60 ans okrog 60 let je star

2.

quelque ... que najsi še tako, čeprav
quelque habiles que vous soyez najsi ste še tako spretni
quelque adroitement que tu t'y prennes najsi se še tako spretno lotiš tega ...

questo

A) agg.

1. ta:
l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
questa mattina, questa sera davi, drevi
quest'oggi še danes
questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
questo mese ta mesec, v tem mesecu
le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
in questo mentre, in questo frattempo medtem
allora prendi queste! potem pa na, na, na!

2. ta, tak, takšen:
non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju

B) pron.

1. ta:
prendo questo qui vzel bom tole
in questo, in questa medtem
questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!

2. to:
a questo siamo arrivati! tako torej!
con tutto questo kljub temu
e con questo? no in? kaj pa potem?
e con questo ho finito no, in s tem sem končal

quīntus 3, starejše quīnctus (Pl.), num. ordinale (quīnque) peti: L. idr., quinto quoque anno Ci. ali quinto anno quoque Pl. vsako peto leto, vsakih pet let, a. d. V Kal. Nov. Ci. = 28. oktobra, quinto (sc. die) Idus Apriles Col. = 9. aprila, quinta pars Ci. petina; toda: quinta pars nectaris H. petkrat večja sladkost, cvet, quintis castris C. po petdnevnih pohodih, ex eodem semine redire cum quinto (sc. grano) Varr. petnajsterno, quinto decimo die Ci. 14 dni potem (pozneje), po 14 dneh; acc. adv. quīntum petič, petikrat, v peto (po času): Vell. idr., consules Q. Fabius quintum, Q. Fulvius Flaccus quartum L.; abl. adv. quīntō, sprva krajevno = na petem mestu: Varr. ap. Gell.; od tod petič (po vrsti), v peto: lectisternium quinto post urbem conditam habitum est L.; pri poznejših piscih (npr. pri Eutr.) tudi = petič (po času), petikrat. — Kot nom. propr. (rim. ime)

1. Quīntus -ī, m (nav. okrajšano Q.) Kvínt: Ci., L. idr.

2. Quīnta -ae, f Kvínta: Ci., L. idr.

quot-annīs, adv. (quot, annus; prim. quot 3; sprva quot [anni sunt] kolikor je let, potem postavljeno kot adv. v abl.) vsako leto, vsa leta, leto na leto, leto za letom: Ci., C., H. idr., quid istae quae vestei quotannis nomina inveniunt nova? Pl., haec omnia quotannis diligenter uti condita habeat Ca., ni vis humana quotannis maxima quaeque manu legeret V., Carthagine quotannis bini reges creabantur N.

radēnte agg. tik ob:
attrito radente fiz. drsno trenje
corrente radente navt. obalni tok
volo radente let tik ob tleh

ramer¹ [rame] verbe intransitif veslati

ramer en couple veslati z veslom v vsaki roki
ramer contre le fil de l'eau (figuré) plavati proti toku
vol masculin ramé let velikih ptic selivk

rap¹ [ræp] samostalnik
(kratek, lahen) udarec, trkanje (at na)
udarjanje; (spiritizem) trkanje
sleng kazen, kaznovanje

a rap on (over) the knuckles figurativno ukor, opomin, kazen
there is a rap at the door nekdo trka na vrata
to give a rap at the door udariti s tolkačem po vratih, potrkati na vrata
to give s.o. a rap on the knuckles dati jih komu po prstih
to hang a rap on s.o. skušati obremeniti koga
to let s.o. take the rap zvaliti krivdo na koga

rasant, e [razɑ̃, t] adjectif ki oplazi; nizek; ki je v isti višini, na istem nivoju; populaire ki gre na živce; dolgočasen

film masculin rasant dolgočasen film
fortifications féminin pluriel rasantes utrdbe v višini zemlje
personne féminin rasant rasante oseba, ki gre na živce, tečna oseba
tir masculin rasant streli, ki gredo tik nad zemljo
vol masculin rasant (nizek) let tik nad zemljo

rase-mottes [razmɔt] masculin

vol masculin en rase-mottes (po)let tik nad zemljo
faire du rase-mottes, un rase-mottes leteti tik nad zemljo (un rase flots tik nad vodo)

rásti to grow; to become taller, to become larger

lepo rásti to flourish, to thrive
pustiti rásti (gojiti) to (let) grow
pustiti si brado rásti to grow a beard; (naraščati) to increase, to rise, to go up; (cene) to rise, to advance, to go up

rávno² adv.

1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
ravno on je to storil è stato proprio lui
si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

5. (natanko) esattamente, precisamente:
danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!

rayar na-, pod-, pre-črtati; črte vleči; napočiti (dan); izkazati se, odlikovati se; ameriška španščina spodbosti (konja); ukrotiti divjega konja

rayar muy alto zelo se izkazati; odlikovati se
al rayar el alba (el día) ob dnevnem svitu
rayar en los 50 (años) biti blizu petdesetih let (starosti)
esto raya en la imposibilidad to meji na nekaj nemogočega, je skoraj nemogoče

razdóbje period; term; space of time; epoch

razdóbje 5 let a five-year period
za razdóbje 3 mesecev for a period of three months

razdóbje período m ; lapso m ; espacio m de tiempo

razdobje 10 let período de diez años
vojno razdobje período de guerra

razgovárjati se to talk; to converse; to discourse (z with); to discuss, to carry on a conversation; (o strokovnih stvareh) to talk shop

nehajmo se razgovárjati se o tem! let us drop the subject!
razgovárjati se o politiki to talk politics
nehaj se razgovárjati se o strokovnih stvareh! stop talking shop!