Franja

utmost [ʌ́tmoust, -məst]

1. pridevnik
skrajni, zadnji, najbolj oddaljeni
figurativno največji, najvišji

to the utmost boundaries do skrajnih meja
to accept with the utmost reluctance sprejeti z največjim odporom

2. samostalnik
skrajnost; maksimum; kar je le možno

at the utmost kvečjemu
to the utmost do skrajnih meja
to the utmost of one's power z vso svojo močjo
I did my utmost napravil sem, kar sem le mogel (kar se je le dalo)

utogôtiti (-im)

A) perf. (raztogotiti) arrabbiare, infuriare

B) utogôtiti se (-im se) perf. refl. arrabbiarsi, infuriarsi, montare su tutte le furie

utrjevánje (vojaško) travaux moški spol množine de fortification (ali de consolidation) ; (telesa) aguerrissement moški spol (ali endurcissement) contre le froid (ali à la douleur)

úzdati (-am) imperf. ➞ zauzdati

1. mettere le briglie, imbrigliare

2. tenere a freno

váditi (-im)

A) imperf. tr.

1.

1. tr. esercitare, addestrare, allenare, provare:
vaditi gibe allenare i movimenti

2. tr. ammaestrare, addestrare, allenare:
vaditi psa addestrare il cane
vaditi spomin allenare la memoria

B) váditi se (-im se), váditi (-im) imperf. refl., imperf. intr. esercitarsi, allenarsi; provare, tenere le prove:
vaditi se v plavanju esercitarsi al nuoto
vaditi v dvorani tenere le prove in sala

vájin, -a votre, le (la) vôtre

váš, -a votre, le (la) vôtre

ta knjiga je vaša ce livre est le vôtre (ali à vous)
vaš in naš prijatelj votre ami et le nôtre; notre ami commun
Vaša Ekscelenca (krajšava: V.E.) Votre Excellence
Vaše Veličanstvo Votre Majesté

véčidel le plus souvent, pour la plupart, la plupart du temps

vegetarian [vedžitɛ́əriən]

1. samostalnik
kdor uživa le rastlinsko hrano, vegetarijanec, privrženec vegetarijanstva

2. pridevnik
vegetarijanski; rastlinski, zelenjavni

vegetarian diet vegetarijanska dieta (hrana)

veleslálom slalom moški spol géant, le géant

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

vetrobrán (pri avtu) pare-brise moški spol ; brise-vent moški spol , abri moški spol contre le vent

victoria [viktɔ́:riə] samostalnik
lahka dvosedežna kočija na 4 kolesa; avto s sklopno streho le nad zadnjimi sedeži
botanika vrsta lokvanja

victoria lawn vrsta batista
Victoria Viktorija (rimska boginja zmage)
Victoria Cross (kratica V. C.) Viktorijin križ (angleško odlikovanje za hrabrost, ki ga je uvedla kraljica Viktorija l. 1856)
Victoria Day (= Empire Day) 24. maj, rojstni dan kraljice Viktorije

vkljúčiti inclure, englober, comprendre, incorporer, insérer ; (v tokokrog) mettre en circuit, brancher sur le circuit ; (strojništvo) mettre en marche

vključiti prvo prestavo (avto) mettre en première (vitesse), passer la première (vitesse)

vládati être le maître, avoir le pouvoir, dominer, régner (tudi figurativno) ; gouverner, diriger, régir

vlada red (mir, tišina) l'ordre (la paix, le silence) règne
vlada gosta megla il y a un brouillard épais

vóhati sentir, flairer, humer, prendre le vent

vohati nevarnost flairer (ali éventer, familiarno renifler) un danger

volján, vóljen obediente; dócil; dispuesto a hacer lo que se le pide; complaciente; gustoso; flexible, elástico

vretênčast (list na steblu) qui remue tout le temps, qui ne tient pas en place, mouvant

vročekŕven qui a le sang chaud, fougueux, bouillant, ardent, passionné, impétueux; irascible, emporté

vročekrven južnjak un méridional au sang chaud

vršíčkati (-am) imperf. agr. tagliare le cime;
vršičkati trto tagliare i germogli della vite
vršičkati krompir tagliare le patate da semina (assieme ai germogli)