Franja

eel [i:l] samostalnik
zoologija jegulja

as slippery as an eel spolzek ko jegulja
to skin the eel from the tail začeti z nasprotnega konca

effervēscō -ere efferbuī in effervī (incoh. glag. effervere) zavreti, vzkipe(va)ti: ubi satis efferverit vinum mustum Ca., quod in fretum saepe concurrat aestus atque effervescat Varr., aquae effervescunt subditis ignibus Ci., ut in effervescendo vinum se bene purget Col.; pesn.: sidera coeperunt effervescere caelo V. so zasijale, so se zasvetile; pren.: Pontus effervescens in Asiam Ci. valeč se ko kipeč val; poseb. o razdraženosti: Ulp. (Dig.), undae comitiorum … effervescunt Ci., verbis effervescentibus et paulo nimium redundantibus Ci., effervescit vis naturae tuae T. tvoja silna narava vzkipi, luxuriae effervescentis aestus Gell.

église [egliz] féminin cerkev; (religion) Cerkev, cerkvena skupnost; duhovščina, duhovniški stan

l'Eglise catholique, protestante, orthodoxe katoliška, protestantska, pravoslavna Cerkev
église paroissiale, de pèlerinage župna, romarska cerkev
les Etats de l'Eglise Cerkvena država
pilier masculin d'église (figuré) priden obiskovalec cerkve
Eglise militante, souffrante, triomphante verniki na zemlji, verne duše v vicah, blaženi v nebesih
église romane, gothique, baroque romanska, gotska, baročna cerkev
gueux comme un rat d'église reven ko cerkvena miš
elle est toujours fourrée à l'église ona vedno tiči v cerkvi
aller à l'église iti v cerkev
se marier à l'église cerkveno se poročiti
retrancher du sein de l'Eglise izobčiti iz Cerkve

ēiciō -ere -iēcī -iectum (ē in iacĕre)

I.

1. ven vreči, vreči iz česa: foras aedibus me eieci Pl., eicere aliquem hinc Ter. eicere domo Pl. ali domu sua Ci., P. Clodii cruentum cadaver eiecisti domo Ci., od tod: ne corpus eiciatur Ci. da se vrže ven in ne pusti vnemar, nepokopano, tako tudi: cadaver eiectum Ci.; eicere navigantem in alto de navi Ci., vestimenta in ignem N., cadavera cellis H.

2. occ.
a) izvreči, izmetati: magnos fluctus Lucr., undam O., spumas aëno O. (o ognju), eiectum Polydori in litore corpus O., eicere χολήν Ci. ali sanguinem Plin. (iz)pljuvati, semen suis sedibus Lucr., elleboro accepto quidquid in visceribus haerebit eiecturum deiecturumque se Sen. ph., eicere calculos per urinam Suet., partum Suet. splaviti, v tem pomenu tudi samo eicere: Ulp. (Dig.); pren.: o fortunatam rem publicam, si quidem hanc sentinam huius urbis eiecerit Ci.
b) navem (naves) eicere (hitro) pristati, (hitro) pritisniti k bregu: naves eo C., navem eicere in terram C., naves ad Chium L.; pogosto v pass. = ob breg trčiti, na plitvem obtičati, na peščini obsedeti, nasesti: eici in litore C., O., navis expulsa atque eiecta fluctu Ci., classis in litus eiecta C. na obalo vrženo, eiecta ratis O.; od tod naufragorum eiecta manus Ci. in subst. masc.: commune est litus eiectis Ci. potopljencem, eiectum … excepi V.
c) (ude) izviniti, izpahniti: (equus) eiecto incumbit cernuus armo V., eicere coxas Hyg., cervicem, membrum P. Veg.; od tod subst. pt. pf. eiecta -ōrum, n izpahi: P. Veg.

— II. pren.

1. izgnati, pregnati, zagnati, iztirati, spoditi, prepoditi, zapoditi, pahniti, odriniti, izpodriniti: filium eius Ci., sororem tuam eiecisti Ci., damnato et eiecto (Sex. Roscio) Ci. ko bi bil obsojen in pregnan s svojega posestva, eicere cohortes C., uxorem Ci. zavreči, odsloviti. Od kod? s samim abl.: aliquem domo Pl., Ci., C., uxorem domo Ci., te domu sua eiecit Ci., C., Mevulanum … Capuā praecipitem eiecit Ci., eicere multos sedibus ac fortunis Ci., sessores veteres urbe insulāque N., aliquem civitate, finibus S., senatu Plin. iun. pahniti, izključiti; s praep.: Heracliensem de civitate eiciemus? Ci., eicere aliquem a suis diis penatibus Ci., Hannibale ex Africa eiecto Ci., L. Opimius eiectus e patria Ci., eicere aliquem e senatu Ci., L. ali de senata L., aliquem de collegio Ci., aliquem e civitate, e re publica N., aliquem de balneo Petr., hominem de paradiso Lact.; pren.: eicere ex animo curam Pl., mollitiem animi Ter., amorem ex corde Ter. ali ex animo Ci., horum memoriam ex animis suis L.; eicere superstitiones omnes Ci. iztrebiti, izkoreniniti; pesn.: eiectus die Stat. rešen vida, ob vid spravljen. Kam?: a me in exsilium eiectum esse Catilinam Ci. pregnan, partem interfecerant, alios in exsilium eiecerant N.

2. occ.
a) glas od sebe dati, oglasiti se: vocem Ci., vocem pectore ab imo Lucr.
b) igralca ali gledalca v gledališču izžvižga(va)ti, izsika(va)ti: derisus … eicitur citharoedus Corn., a multitudine … ipsi singuli (actores) discrepantes eiciuntur Ci., cantorum ipsorum vocibus ecicebatur Ci., eicere et actorem et carmen Sen. ph.; pren. = zavreči: quod tamen non eicio Ci., eoque magis id (ta podatek) eiectum est, quod … Ci., Cynicorum ratio tota est eicienda Ci., quod tum explosum et eiectum est Ci.
c) medic. izdreti (izdirati): dentes, totum os Cels., quo facilius eiciatur infans (mortuus) Cels.
č) iztegniti, pomoliti (pomaljati): eiecta lingua Ci., Stat.; subst. pt. pf. ēiectum -ī, n pomol: Plin. iun.
d) pognati (poganjati): vitem ex se eic. Varr.

3. refl. zagnati se iz … , prodreti (prodirati), na dan udariti, planiti, hiteti: eicere sese in terram e navi Ci., se ex oppido C., subito se ex silvis eiciunt C., armis abiectis se ex castris eiecerunt C., eicere se in agros L., se foras.

Opomba: Eicit dvozložno: Lucr.

einbrechen^* in eine Wohnung, ein Haus: vlomiti; eine Tür, ins Blut usw.: vdreti; durchs Eis: vdreti se; eine Mauer: podreti (sich se); Dunkelheit, Nacht: padati; bei der einbrechenden Dämmerung ko pada mrak, ko se mrači

Einbruch, der, vdor; porušitev, porušenje; udor; in ein Haus, eine Wohnung: vlom; ([Mißerfolg] Misserfolg) neuspeh, finanziell: upad, izguba; bei Einbruch der Dunkelheit/Nacht ko pade mrak/noč

EKG samostalnik
1. (pregled delovanja srca) ▸ EKGFebruarja 2006 sem šel na slikanje pljuč in EKG. ▸ 2006 februárjában mellkasröntgenre és EKG-re mentem.
Medicinska sestra ji je na prsni koš pritrdila elektrode za EKG. ▸ A nővér EKG-elektródákat erősített a mellkasára.
Sopomenke: elektrokardiografija
Povezane iztočnice: EKG v mirovanju, EKG z obremenitvijo, EKG pod obremenitvijo

2. (grafični zapis) ▸ EKGZanima me, ali je ta EKG v redu in ali je potrebno kakšno zdravljenje. ▸ Kíváncsi vagyok, hogy ez az EKG rendben van-e, és szükség van-e valamilyen kezelésre.
Ko srce kot črpalka popusti, se na EKG-ju pokažejo spremembe v delovanju srca. ▸ Amikor a szív elégtelenül pumpálja a vért, az EKG megmutatja a szívműködésben bekövetkező változásokat.

3. (naprava) ▸ EKGSopomenke: elektrokardiograf

ēlēctiō -ōnis, f (ēligere) izbiranje, izbor, volitev: Vell., Sen. ph., Plin. iun., senatus electionem Galbae permiserat T.; s subjektnim gen.: vitiatarum electiones T. (primeri, ko je bilo oskrunjenkam dano na izbiro, ali skrunitelja dati usmrtiti ali se z njim poročiti); z objektnim gen.: trium condicionum electio L. med tremi pogoji, cuius rei electionem sibi relictam esse L.

električar samostalnik
1. (strokovnjak za elektriko) ▸ villanyszerelőToni se je zaposlil v Ljubljani, kjer se je izučil za električarja. ▸ Toni Ljubljanában kapott állást, ahol villanyszerelőnek tanult.

2. neformalno, v glasbenem kontekstu (izvajalec elektronske glasbe) ▸ elektronikus zenész
Ko je leta 2002 osvojil grammyja, je imel duet Deep Dish že kulten status med progresivnimi električarji. ▸ Amikor a Deep Dish 2020-ben megkapta a Grammy-díjat, a duónak már kultusza volt a progresszív elektronikus zenészek között.

3. neformalno (avto) približek prevedka ▸ elektromos autó
Šef Nissana je potrdil, da so v ZDA razprodali električarja Nissana Leaf. ▸ A Nissan főnöke megerősítette, hogy az USA-ban elkelt az összes Nissan leaf elektromos autó.

4. ponavadi v množini, neformalno, v športnem kontekstu (igralec kluba Elektra) približek prevedka ▸ az Elektro kosárlabda-klub tagja
Gostje so vodili že za 9 točk, a je v nadaljevanju obramba električarjev stvari postavila na svoje mesto. ▸ kontrastivno zanimivo A vendégek már kilenc ponttal vezettek, amikor az Elektro védelme helyrehozta a dolgokat.

elephantiasis -is, f (gr. ἐλεφαντίασις) neke vrste garje ali gobe, ko postane koža trda in lisasta: Plin. — Soobl. elephantiōsis -is, f: P. Veg.

em (imp. glag. emere [= eme]; prim. dic, duc, fac, fer) na, tu imaš!: C. Gracchus ap. Char., Varr.; pred etičnim dat.: em tibi! Pl. na, tu imaš! (potem ko je kdo koga naklestil); pred acc.: em manum! Pl. tu je moja roka! em argentum! Pl., em tibi talentum argenti! Pl., em Davum tibi! Ter.; pred imp.: em vide, aspecta Pl.; pred praep.: em istic, em hic, ille, itd., em, hic ille est de tuis Ci. ep.

émeri [emri] masculin smirek

papier masculin émeri smirkov papir
frotter à l'émeri drgniti s smirkom
il est bouché à l'émeri (familier) neumen je ko noč
poudre féminin d'émeri smirkov prah

Empfang, der, (-/e/s, Empfänge) sprejem, von Briefen usw.: prejem, prejetje; im Hotel: recepcija; in Empfang nehmen sprejeti, prevzeti; einen Empfang geben prirediti sprejem; bei Empfang ko smo prejeli ...

emptiō -ōnis, f (emere)

1. nakup, kupovanje, kupčija, tudi kupljena stvar: Varr., Plin. iun. idr., partem eius praedae devoraverunt emptiones Ci., hac emptione facta Ci. ko je bila ta kupčija sklenjena, simulatio emptionis Ci. navidezni nakup; z objektnim gen.: de emptione fundi dixerunt Ci., emptio frumenti, bonorum Ci., agrorum T.

2. kupni list, kupno pismo, kupno dokazilo, kupna pogodba: Icti.

encore [ɑ̃kɔr] adverbe še, še vedno; povrhu, razen tega; zopet; vsaj; vsekakor, pa vendar; interjection že spet!

encore une fois še enkrat
mais encore? (no) in (kaj še)?
non seulement ... mais encore ne samo ... temveč tudi
pas encore še ne
si encore, encore si če vsaj
et encore in vendar, in celó, pa še
encore que četudi, čeprav
je ne suis pas encore prêt nisem še pripravljen
j'ai encore perdu au jeu spet sem izgubil pri igri
réfléchissez encore plus! pomislite še bolj!
si encore j'avais eu le temps! ko bi le bil utegnil!
encore si, si encore il était beau! Mais il est laid! Če bi vsaj bil lep! Pa je grd!
tout ceci est terrible; encore ne sait-on pas tout vse to je strašno; in še ne vemo vsega
trois millions, ce n'est pas cher, encore faut-il les avoir tri milijone ni dragó, pa še te je treba imeti

encre [ɑ̃krə] féminin črnilo, tinta; tiskarsko črnilo; figuré stil, slog

encre à copier, communicative kopirno črnilo
encre de Chine tuš
encre d'imprimerie tiskarsko črnilo
encre indélébile neizbrisno črnilo (npr. za perilo)
encre à stylo, stylographique črnilo za nalivno pero
encre sympathique nevidno črnilo
encre à tampon(s) barva za žige
flacon masculin, gomme féminin à encre steklenička, radirka za črnilo
noir comme de l'encre črn ko tinta
tache féminin d'encre madež črnila
c'est la bouteille à l'encre (figuré) to je zamotana, temna zadeva; tu se človek ne znajde
boire l'encre (papir) upijati črnilo
cracher l'encre (pero) brizgati črnilo
écrire à l'encre pisati s črnilom
écrire de bonne encre pisati v dobrem slogu
écrire à quelqu'un de sa plus belle encre komu pisati brez obzirnosti ali prizanesljivost

endive [ɑ̃div] féminin (= chicorée endive) endivija (solata)

être blanc, pâle comme une endive biti bled ko smrt

ênkrat once; some time

ênkrat na dan once a day
ênkrat ali dvakrat once or twice
ênkrat slučajno once by chance
ênkrat za vselej once for all
ênkrat pač (prej ali slej, kadarkoli) at some time or other
niti ênkrat not once
končno ênkrat at last
še ênkrat once more, once again, the same again
še ênkrat toliko as much (oziroma many) again; twice as much (oziroma many)
pozneje ênkrat by and by
to pot ênkrat this once
drugo leto ênkrat some time next year
za ênkrat for once, for the time being
niti ênkrat ni deževalo it never rained once
bil je ênkrat (slučajno) točen he was in time for once in a way
to je kar lahkó, ko ênkrat vidite, kako se tega lotiti it is easy enough once you see how to tackle it
kar je ênkrat narejeno, je narejeno once it is done, it is done

ênkrat adv.

1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara

enonožno prislov
(na eni nogi ali z eno nogo) ▸ egy lábbal
Če so bolečine v poškodovani tetivi prehude, lahko dvig na prste opravimo enonožno z zdravo nogo, spust pa z obema nogama. ▸ Ha a sérült végtag fájdalma túl erős, akkor az egy egészséges lábbal is elvégezhetjük a lábujjhegyre emelkedést, majd két lábra ereszkedhetünk vissza.
Najprej se odrivamo sonožno, ko nam gre bolje, pa enonožno, tako da drugo nogo prosto vlečemo za seboj. ▸ Először mindkét lábbal elrugaszkodunk, amikor pedig már jobban megy, akkor egy lábbal úgy, hogy a másik lábunk szabadon lendül velünk.