Franja

stârī -ā -ō gl. star: stari svat pri poroki druga priča; stari načini muz. stari modusi; Stari Slaveni, Stari Sloveni Stari Slovani; Stari svijet, Stari svet: Stari Vlah pokrajina južno od črte Užice-Cačak do črnog. in kosovske meje; Stari zavjet, Stari savez stara zaveza (knjiga), stari zavjet (obdobje); stari vijek, stari vek

státi¹ (stanem) to cost

dragó státi to cost dear
to te bo drago stalo! that will cost you dear!
koliko stane to? how much does it cost?, what's the price?, how much is it?, what do you charge for it?, (pogovorno) what's the damage?
to me je stalo X SIT I paid X tolars for it
knjiga me je stala X SIT the book cost me X tolars
popravila so nas stala X SIT the repairs cost us X tolars
to bo stalo mnogo časa in truda this work will take much time and trouble
naj stane, kar hoče! cost what it may, at any cost, at any price
ni važno, koliko to stane it does not matter what it will cost, expense is no object
to precéj stane it comes expensive, it is dear
to ga je stalo življenje it cost him his life
dobre besede nič ne stanejo kind words cost nothing

státi¹ (stanem) costar

drago stati costar caro
to ga bo drago stalo (fig) lo pagará caro
ne stane nič no cuesta nada
stati mnogo denarja costar mucho (dinero)
stati ogromno denarja costar un ojo de la cara
koliko stane ta knjiga? ¿cuánto (ali qué) cuesta este libro?
naj stane, kar hoče cueste lo que cueste

stavb|a ženski spol (-e …) das Gebäude, der Bau, das Haus, das Bauwerk; (centralna Zentralbau, dvoriščna Hofgebäude, Hinterhaus, Hintergebäude, okrogla Rundbau, poslovna Geschäftshaus, prečna Quergebäude, univerze Universitätsgebäude, stebriščna Säulenbau, stolpasta Turmbau)
stavba na koleh der Pfahlbau
knjiga stavb das Gebäudebuch
krilo stavbe der Gebäudetrakt

stitch² [stič] prehodni glagol
šivati, preši(va)ti, sešiti; vesti (vezem); broširati (knjigo)
neprehodni glagol
šivati, vesti (vezem)

wire-stitched book z žico broširana knjiga
to stitch up zašiti, zakrpati; skrpati
to stitch up an artery zašiti arterijo

strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
na tej in oni strani en deçà et au delà
na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
z naše strani de notre côté, de notre part
v stran à l'écart, de côté, à part
na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
po eni strani d'un côté
po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
naslovna stran page de titre
narobe stran (blaga) envers moški spol
nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
nebesna stran point cardinal
notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
spodnja stran dessous moški spol
svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
zahodna stran côté ouest (ali occidental)
zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté

stréči (stréžem) imperf.

1. servire:
kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

2. trg. lavorare, servire:
mi že strežejo grazie, vengo già servito

3. assistere, aver cura di:
streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

5. rel. servire:
streči pri maši servire la messa

6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
PREGOVORI:
kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera

strokóven trade(-); concerned with a line (ali branch) of business; technical; professional; expert; competent; skilled in; specializing in

strokóvna izobrazba professional (ali technical) education
strokóven izraz technical term
strokóvna knjiga technical manual
strokóven nasvet expert advice
strokóvno mnenje, poročilo expertise
strokóvna zveza professional association, trade union
strokóvno prislov expertly
biti preveč strokóven (poklicen) to be too technical, to use jargon
vzdržati se govorjenja o strokóvnih (poklicnih) stvareh (figurativno) to stop talking shop
strokóvno znanje expert knowledge

strokovn|i (-a, -o) Fach- (članek der Fachaufsatz, jezik die Fachsprache, krogi Fachkreise množina, nadzor die Fachaufsicht, odbor der [Fachausschuß] Fachausschuss, prevajalec der Fachübersetzer, sodelavec der Fachmitarbeiter, tisk die Fachpresse, učitelj der Fachlehrer, izobrazba die Fachbildung, Fachausbildung, knjiga das Fachbuch, knjižnica die Fachbibliothek, literatura die Fachliteratur, moč die Fachkraft, revija die Fachzeitschrift, skupina die Fachgruppe, šola die Fachschule, učiteljica die Fachlehrerin, založba der Fachverlag, žirija die Fachjury, besedilo der Fachtext, delo die Facharbeit, izobraževanje die Fachausbildung, področje der Fachbereich, poročilo der Fachbericht, svetovanje die Fachberatung, šolstvo das Fachschulwesen, vprašanje die Fachfrage, združenje der Fachverband)

strup moški spol (-a …) das Gift (bakterijski Bakteriengift, celični Zellgift, čebelji Bienengift, dihalni Atemgift, gobji Pilzgift, jetrni Lebergift, kačji Schlangengift, kontaktni Kontaktgift, Berührungsgift, krčni Krampfgift, presnovni Stoffwechselgift, rastlinski Pflanzengift, srčni Herzgift, za miši Mäusegift, za podgane Rattengift, za puščice Pfeilgift, želodčni Fraßgift, živčni Nervengift); der Giftstoff
bojni strup der Kampfstoff
hitro delujoč strup schnelles Gift
… strupa Gift-
(čaša der Giftbecher, koncentracija die Giftanreicherung, učinkovanje die Giftwirkung)
neobčutljiv za strup giftfest
občutljiv za strup giftempfindlich
občutljivost za strup die Giftempfindlichkeit
omarica za strupe der Giftschrank
vsebujoč strup gifthaltig
umor s strupom der Giftmord
knjiga strupov das Giftbuch
brez strupov giftfrei
biti strup Gift sein (tudi figurativno)

stuff¹ [stʌf] samostalnik
snov; material, masa; surovina; predmet, stvar; gradivo, snov; hrana, pijača; (volneno) blago, sukno, tkanina; roba
domačno lek, zdravilo, zdravila; nič vredna stvar, izmeček; stavbni les; nadev (za pečenko); (časnikarstvo) rokopis, (časopisni) članek
figurativno sposobnost, zmožnost, (dobra) lastnost
figurativno nesmisel, neumnost, bedastoča

the stuff pogovorno gotovina; tisto, kar je pravo
stuff and nonsense! kakšen nesmisel!
doctor's stuff zdravilo
food stuff živila, proviant
garden stuff, green stuff zelenjava, povrtnina
household stuff zastarelo hišna posoda, pohištvo
inch stuff eno colo debele deske
thick stuff nad štiri cole debele deske
hot stuff sleng duhovit (energičen, spreten, pripraven) človek; opolzka knjiga ali gledališka igra
none of your stuff! nehaj že s svojimi neumnostmi!
silk stuff svilena tkanina
this book is sorry stuff ta knjiga ni počenega groša vredna (je za v koš)
don't talk such a stuff! ne govori takih bedastoč!
to know one's stuff pogovorno spoznati se (na svoje stvari)
do your stuff! pokaži, kaj znaš!
he has written some first-rate stuff napisal je nekaj prvovrstnih stvari
that is the stuff to give him figurativno tako je treba z njim govoriti (ravnati)

suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)

il sue à grosses gouttes pot teče od njega
suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
suer du sang krvav pot potiti
suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
suer de fatigue potiti se od utrujenosti
ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
suer un cheval (populaire) oznojiti konja
(populaire) en suer une (za)plesati
(familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
se faire suer (familier) dolgočasiti se
les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih)

suit² [sju:t] prehodni glagol
obleči, oblačiti, krasiti, opremiti; prilagoditi (to čemu)
pristajati, prilegati se, ustrezati, biti v skladu z, biti primeren; prijati, goditi, biti po volji; zadovoljiti

to suit o.s. napraviti po svoje
neprehodni glagol
pristajati, podati se, ustrezati (with čemu)
zadovoljiti, prijati

I am suited našel sem, kar mi je po volji
suit yourself napravi, kar hočeš
this book is not suited to (ali for) children ta knjiga ni primerna za otroke
to suit one's action to one's words uskladiti svoje početje s svojimi besedami, takoj izvršiti grožnjo itd.
that suits my book figurativno to mi ustreza, mi je prav
it suits my book that... prav mi pride, da...
does it suit you to come tomorrow? vam je prav, če pridete jutri?
this dress suits you well ta obleka se ti lepo poda
he is hard to suit njemu je težko ustreči
the frame does not suit with the picture okvir se ne sklada s sliko
he is not suited for (ali to be) a teacher on ni primeren za učiteljski poklic
this will suit my requirements to bo ustrezalo mojim zahtevam, to bo (kot nalašč) zame
to suit one's style of living to one's means prilagoditi svoj način življenja svojim sredstvom
wine does not suit me vino mi ne prija, vina ne prenesem

surcroît [sürkrwa] masculin prirastek, povečanje

de, par surcroît povrhu, za nameček
surcroît de dépenses, de travail povečanje izdatkov, dela
pour un surcroît de malheur da bi bila nesreča še večja
être donné, venir par surcroît biti dan, priti kot naravno, potrebno dopolnilo
c'est un livre utile et intéressant par surcroît to je koristna knjiga, povrhu pa še zanimiva
pour un surcroît de bonheur, il a gagné à la lotterie nationale da bi mu bila sreča še bolj naklonjena, je zadel tudi v državni loteriji

survey¹ [sə́:vei] samostalnik
pregled, ogled, inšpekcija; pregledovanje (računov ipd.), razgledovanje, razmotrivanje; obsežen prikaz; poročilo, ocena, ekspertiza, oris, anketa; načrt, plan; zemljemerstvo, geodezija, zemljemerska karta; geodetski urad (osebje)

cadastral survey zemljiška knjiga, kataster
ordnance survey uradno kartografiranje zemljišča

sympathique [sɛ̃patik] adjectif simpatičen (tudi anatomie); naklonjen, sočustvujoč; (oseba) prijeten, prikupen, privlačen; simpatetičen

encre féminin sympathique simpatetično (skrivno, nevidno) črnilo
geste masculin sympathique simpatična gesta
livre masculin, réunion féminin sympathique prijetna knjiga, prijeten sestanek
système masculin nerveux sympathique, le sympathique, grand sympathique simpatično živčevje
être sympathique à quelque chose biti čemu naklonjen

šesnaestìna ž šestnajstina: od ovoga uzmi -u, pa će biti dovoljno; knjiga u obliku male -e knjiga v obliki male šestnajstinke

šestnajstérka (-e) f biblio. sedicesimo:
format šestnajsterke formato in sedicesimo
knjiga je izšla v šestnajsterki il libro è stato stampato in sedicesimo

šifríren (-rna -o) adj. codificatore, crittografico:
šifrirni stroj codificatore
šifrirna knjiga cifrario
šifrirni ključ chiave di codifica, di decodifica

šíriti (-im)

A) imperf.

1. allargare:
širiti cesto allargare una strada

2. dilatare:
širiti nosnice dilatare le narici

3. ampliare, sviluppare:
širiti naselje ampliare l'abitato

4. divulgare, diffondere; diramare:
širiti novico diffondere, divulgare, diramare una notizia

5. emanare, propagare:
cvetice širijo čudovit vonj i fiori emanano un delizioso profumo

B) šíriti se (-im se) imperf. refl.

1. allargarsi, sprigionarsi, propagarsi:
požar se je hitro širil l'incendio si propagò rapidamente
iz odprtega hladilnika se je širil smrad dal frigo aperto si sprigionava una gran puzza

2. divulgare, diffondersi; ekst. serpeggiare:
z iznajdbo tiska se je knjiga hitro širila con l'invenzione della stampa il libro si diffuse rapidamente
med ljudmi se je širilo nezadovoljstvo tra la gente serpeggiava il malcontento

3. stendersi:
okoli poslopja se širi park attorno al palazzo si stende un ampio giardino
srce se mu je širilo od sreče il cuore gli si allargò dalla felicità