Franja

spomínski of memory; commemorative; memorial

spomínska knjiga, album album
spomínska medalja commemorative medal
spomínska plošča memorial tablet (ali plate), a tablet to the memory (of)
spomínski kamen memorial stone
spomínski dan (11. nov.) Remembrance Day
spomínska svečanost commemoration
odkriti spomínsko ploščo to unveil a memorial tablet (ali plaque)

spotákniti to trip (someone) up

skušal me je spotákniti he tried to trip me up
spotákniti se to stumble (ob against, čez over); to trip (ob, nad over); to make a false step; to catch one's foot; to falter
spotákniti se ob kamen to trip over a stone

spotákniti (-em) | spotíkati (-am)

A) perf., imperf. sgambettare, fare lo sgambetto (a qcn.)

B) spotákniti se (-em se) | spotíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. inciampare, incespicare:
spotakniti se ob kamen inciampare in un sasso

2. scandalizzarsi (di), trovar da ridire

3. pren. mancare, tralignare:
samo enkrat se je spotaknila, zdaj pa vsi kažejo s prstom nanjo ha tralignato una sola volta e oggi è fatta oggetto dell'ignominia generale
spotakniti se pri branju ob neko besedo impappinarsi a leggere una parola

spotik|a ženski spol (-e …) das Ärgernis
kamen spotike der Stolperstein, figurativno Stein des Anstoßes, das Ärgernis

spotíka stumble; figurativno scandal, offence; umbrage

kamen spotíke stumbling block
zbuditi spotíko to give offence (ali umbrage) to

spotíka scandale moški spol

kamen spotike pierre ženski spol d'achoppement (ali de scandale)

spotíka (-e) f pren. scandalo:
bati se zamere in spotike temere risentimenti e scandali
kamen spotike la pietra dello scandalo
biti spotika čemu essere di ostacolo a qcs.
govoriti brez spotike parlare speditamente

spotíka escándalo m

kamen spotike piedra f de escándalo

spremeni|ti se (-m se) spreminjati se sich ändern, sich verändern, eine Änderung erfahren; sich verwandeln, einen Wandel erfahren; razpoloženje, vreme - nenadoma: umschlagen
spremeniti se v sich ändern zu, werden zu
spremeniti se v kamen versteinern
spremeni ti se v oglje verkohlen

square² [skwɛ́ə]

1. prehodni glagol
dati (čemu) kvadratasto ali četverokotno (četverooglato) obliko, napraviti (kaj), otesati četverooglato; dati (čemu) pravokotne robove; položiti (kaj) pravokotno
matematika kvadrirati (število); karirati (papir); urediti, razporediti (kaj) (by po, v skladu z)
prilagoditi, prirediti (kaj) (to čemu)
izravnati; uskladiti (with z)
saldirati; izplačati, zadovoljiti (koga)
šport končati (tekmo) neodločeno
sleng utišati, podkupiti (koga), "mazati" (komu)
navtika namestiti križe jambora pravokotno na ladijski trup

2. neprehodni glagol
napraviti, delati pravi kot; imeti četverooglato obliko; poševno sedeti (na sedlu); skladati se, ujemati se (o računu); biti v skladu (with z)
spraviti se v sklad; urediti svoje zadeve

5 squareed 5 na kvadrat (5²)
to square (up) accounts with s.o. poravnati račune s kom; (tudi figurativno), obračunati s kom
to square the circle kvadrirati krog, figurativno lotiti se nečesa nemogočega
to square one's conduct with one's principles uskladiti svoje obnašanje s svojimi načeli
to square one's conscience pomiriti si vest
to square one's elbows razširiti komolce, s komolci si napraviti (dobiti) prostor
to square a number kvadrirati število
to square o.s. with s.o. pogoditi se s kom, (zopet) se zlágati s kom
he tried to square the police sleng skušal je podkupiti policijo
to square one's shoulders figurativno ostati trdovraten, hoteti doseči svoje
to square a stone oklesati kamen na 4 ogle
to square a theory to fit the facts prilagoditi teorijo, da ustrera dejstvom (praksi)
the facts do not square with the theory dejstva se ne skladajo s teorijo
to square timber oklesati hlod (deblo)
to square one's way of living to (ali with) one's square means svoje življenje prilagoditi ali urediti ustrezno svojim dohodkom

src|e³ [é] srednji spol (srca, srci, srca) figurativno das Herz, das Gemüt; das Innerste (Innerstes); (duša) die Seele
nagovor: srce zlato mein Süßer, meine Süße
čisto srce ein reines Herz
človeško srce das Menschenherz
dekliško srce Mädchenherz
materino srce Mutterherz
mehko srce ein Butterherz, ein weiches Herz
mehkega srca weichherzig
mrzlo srce die Herzenskälte
očetovsko srce Vaterherz
toplo srce die Herzenswärme
trdo srce ein hartes Herz
trdega srca hartherzig
Srce Jezusovo das Herz Jesu
praznik Srca Jezusovega das Herz-Jesu-Fest
srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck
glas srca die Stimme des Herzens
globine srca der Herzensgrund
na dnu srca tief im Herzen, im tiefsten Herzen, in der Tiefe des Herzens
smiliti se v dno srca komu (jemandem) in der Seele leidtun
v globini srca tief im Innersten, tief im Herzen
kraljica srca die Herzenskönigin
skrivnost srca das Herzensgeheimnis
zadeva srca die Herzensangelegenheit
osvajalec ženskih src der Herzensbrecher
ne imeti srca, da bi … es nicht übers Herz bringen …
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
olajšati si srce sich (etwas) von der Leber reden, sich den Kummer vom Herzen reden, (jemandem) sein Herz ausschütten
srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
poslušati srce der Stimme des Herzens folgen
težiti srce komu (jemandem) (schwer) auf der Seele liegen
trgati srce komu (jemandem) das Herz zerreißen
zlomiti srce das Herz brechen

brez srca herzlos
biti brez srca herzlos sein, kein Herz im Leibe haben

do srca bis zum Herzen, zum Herzen
iti do srca zum Herzen gehen, ans Herz greifen

iz srca aus dem Herzen
govoriti iz srca aus der Seele sprechen
iz vsega srca vom ganzen Herzen, aus vollem Herzen, aus ganzer Seele

k srcu zum Herzen
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen
ne jemati si k srcu sich nicht aus (etwas) machen
prirasel k srcu [liebgeworden] lieb geworden
vzeti si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen, svarila, nasvete: beherzigen

na srce aufs Herz, auf das Herz
roko na srce Hand aufs Herz
položiti na srce komu kaj (jemandem etwas) ans Herz legen, [nahelegen] nahe legen

na srcu auf dem Herzen
ležati na srcu komu auf dem Herzen haben (jemand hat etwas auf dem Herzen)
na jeziku med, v srcu led Galle im Herzen, Honig im Mund

od srca vom Herzen; herzlich, innig, innigst, von Herzen, aus tiefster Seele
od srca dober seelengut
od srca rad herzensgerne
od srca vesel herzensfroh, seelenfroh
od srca pričakovan hochwillkommen
kamen se odvali od srca ein Stein fällt (jemandem) vom Herzen
ogromen kamen se odvali od srca eine Bergeslast fällt vom Herzen

pod srcem unter dem Herzen
nositi otroka pod srcem ein Kind unter dem Herzen tragen, ein Kind im [Schoße] Schoße tragen

pri srcu am Herzen
biti pri srcu (jemandem) ans Herz gewachsen sein, (jemandem) am Herzen liegen
tak, da kar pri srcu stiska herzbeklemmend
tesno mi je pri srcu mir ist bang

s srcem mit dem Herzen
s težkim srcem schweren Herzens
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig, fröhlich
z vsem srcem mit ganzer Seele
veseliti se z vsem srcem herzensfroh sein

v srce ins Herz, in das Herz
v srce segajoč herzergreifend, [mitleiderregend] Mitleid erregend
zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden

v srcu im Herzen, im Innersten
globoko v srcu tief im Inneren, im tiefsten Herzen

srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

od srca from one's heart
brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
v srcu at heart
na dnu mojega srca in my heart of hearts
z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
iz vsega srca with all my heart and soul
dobrega srca kindhearted
drag mojemu srcu dear to my heart
bolan na srcu (figurativno) heartsick
srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
srcé Jezusovo religija Sacred Heart
rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
napaka na srcu heart disease
razširjenje srca dilatation of the heart
sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
bítje srcá heartbeat
trdega srca hardhearted
bolan na srcu ill with a heart condition
srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
lahkó mi je pri srcu I am light at heart
biti bolan na srcu to be heartsick
to mi je na srcu this is close to my heart
to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
to gre človeku do srca (figurativno)
to človeku trga srcé this is heartrending
srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
on osvaja ženska srca he is a ladykiller
omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
olajšati si srcé to unbosom oneself
srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
to prija mojemu srcu it does my heart good
pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
od srca se smejati to laugh heartily
kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
vzeti si kaj k srcu to take something to heart
preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
srcé me je zabolelo I was heartstricken
od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

srcé corazón m (tudi fig) ; (pogum) valor m , coraje m ; (središče, jedro; v kartah) corazón m

od srca de corazón
od srca rad fam con mil amores
iz vsega srca de todo corazón, del fondo del alma
v dnu svojega srca en el fondo del alma
srce trgajoč desgarrador
s težkim srcem bien a pesar mío (ozir. tuyo, suyo itd.); con el corazón oprimido
kamnito (zlato, plemenito) srce corazón de piedra (de oro, noble)
krepčilo za srce cordial m, cardiotónico m
razširitev srca (med) dilatación f del corazón; cardioectasia f
zamaščenost srca (med) degeneración f adiposa del corazón
presaditev srca transplante m de corazón
biti dobrega srca tener buen corazón
ne imeti dobrega srca, biti brez srca no tener corazón, ser cruel, ser insensible
imeti mehko (trdo) srce ser blando (duro) de corazón
imeti srce na pravem mestu tener el corazón en su sitio
imeti srce na jeziku (fig) tener el corazón en la mano, hablar con el corazón en la lengua
imeti nekaj na srcu tener un pesar, tener el deseo de confesar a/c
lahkó mi je pri srcu me siento aliviado
ti ne veš, kako mi je pri srcu tú no sabes mi íntimo sentir, tú no sabes mis sentimientos
jemati, vzeti si kaj k srcu tomar a pechos a/c
to mi gre do srca eso me llega al corazón (ali al alma)
sta eno srce in ena duša fam son uña y carne
srce mu je padlo v hlače (fig) se le cayó el alma a los pies
nositi otroka pod srcem estar encinta
to mu prihaja od srca eso le sale del corazón
pridobiti si srce kake osebe ganarse el corazón de alg
srce mi poskakuje od veselja el corazón me salta de gozo
srce mi je poskočilo (od veselja ipd.) me dió un vuelco el corazón
ne imeti srca za ... no tener valor para..., no atreverse a..., no poder decidirse a (hacer a/c)
srce mi krvavi se me parte el alma
razodeti komu svoje srce abrir (ali declarar) su corazón a alg
roko na srce! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
čvrsto srce prenese vse buen corazón quebranta mala ventura
položiti komu kaj na srce encarecer a alg a/c
to ti polagam na srce eso te lo pongo en el corazón
pritisniti koga na srce estrechar en sus brazos (ali contra su pecho) a alg
kamen se mi je odvalil od srca se me quita un peso de encima
to mu bo strlo srce eso le partirá el alma, eso le desgarrará el corazón
streti (ukrasti) srce kake osebe desgarrar (robar) el corazón de alg
to mi trga srce eso me arranca el corazón, eso me parte (ali quiebra) el corazón
to me zbode v srce eso me atraviesa el corazón

stánac stánca m geogr.: stanac kamen samotnjak, samovnjak, kamen na samem, eratski kamen, eratska skala

stanòvnjāk -áka m gl. stanac kamen

Steinerweichen: zum Steinerweichen da bi se še kamen omečil

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

strkljáti (-ám)

A) perf. rotolare:
strkljati kamen po bregu rotolare un sasso per la china

B) strkljáti se (-ám se) perf. refl. rotolare:
pren. debeli solzi sta se ji strkljali po licu due grossi lacrimoni le solcarono il volto

stròj máquina f

pisati s strojem escribir a (ali con) máquina, mecanografiar
s strojem (na)pisan escrito a máquina, mecanografiado
brusilni stroj (za les) alisadora f, (za kovine) afiladora f; rectificadora f
centrifugalni stroj centrifugadora f, (za mleko) separador m
daljinski pisalni stroj teletipo m
gladilni stroj aplanadora f; pulidora f; (kalander) calandria f; (za satiniranje) satinadora f
hladilni stroj máquina frigorífica
stroj za izmenični tok generador m de corriente alterna
kopirni stroj máquina (ali prensa f) de copiar
kosilni stroj segadora f, (vrtni) cortacéspedes f
stroj za luknjičanje (máquina f) perforadora f
metalni stroj catapulta f, balista f
navijalni stroj bobinadora f
stroj za obdelavo lesa máquina para trabajar la madera
obdelovalni stroj máquina de elaboración mecánica
obrezovalni stroj máquina recortadora, (za papir) guillotina f
stroj za obrobljanje (máquina f) plegadora (f)
stroj za pakiranje máquina embaladora
parni (peklenski, pisalni, pletilni) stroj máquina de vapor (infernal, de escribir, para tejidos de punto)
stroj za pometanje barredera f
pomivalni stroj (máquina f) enjuagadora; lavadora f de vajilla
pralni stroj (s centrifugo) lavadora f mecánica (centrifugadora)
predilni stroj máquina de hilar, hiladora f
prešivalni stroj máquina pespuntadora
stroj za proizvajanje električnega toka máquina de generación (ali de producción) de corriente (eléctrica)
računski stroj máquina de calcular, calculadora f, (elektronski) calculadora f electrónica
stroj za rezanje kruha máquina para cortar pan, cortadora f de pan, cortadora f de cocina
stroj za rezanje papirja cortadora f (de papel)
rezkalni stroj fresadora f
stavni (tiskarski) stroj componedora f; monotipia f
stiskalni stroj compresora f
strižni stroj tundidora f
šivalni stroj máquina de coser
tiskalni, tiskarski stroj máquina tipográfica, máquina de imprimir
tkalski stroj máquina de tejer
ulivalni stroj za vrste (tisk) linotipia f
vezilni (vrezovalni) stroj máquina de bordar (de grabar)
vrtalni stroj máquina taladradora, máquina perforadora, (za les kamen) barrenadora f, (zobozdravniški) torno m dental
zabijalni stroj (za pilote) martinete m (para clavar pilotes)
zakovni stroj remachadora f
stroj za žično spenjanje máquina para coser con hilo metálico, (pisarniški) cosedora f, grapadora f