Franja

par¹ moški spol (-a …)

1. (dvojica) das Paar (tudi živalstvo, zoologija) (kraljevski Königspaar, zakonski Ehepaar, besed Wortpaar, delcev Teilchenpaar, ionov Ionenpaar, prijateljev Freundespaar, nog Beinpaar, plesni Tanzpaar, mladi - ženin in nevesta Brautpaar)
par čevljev ein Paar Schuhe, ein Schuhpaar
par uhanov ein Paar Ohrringe

2. (vprega, dvojica) das Gespann
par volov das Ochsengespann
neenak par ein ungleiches Gespann
ne imeti para figurativno einmalig sein, seinesgleichen suchen
v parih paarweise
živalstvo, zoologija zbiranje v pare die Paarbildung
matematika množica parov die Paarmenge

pára² (denar) para m ; céntimo m , A centavo m

prebite pare ne biti vreden no valer un céntimo
prebite pare ne imeti no tener ni un céntimo; estar sin un cuarto, fam no tener blanca, estar sin blanca

pás (-ú) m

1. cintura, cintola, cinghia:
pas za hlače cintura, cinghia dei pantaloni
pren. zategovati pas tirare la cinghia

2. cintura, vita:
imeti vitek pas avere un vitino da vespa, avere una vita sottile, snella

3. (priprava) cintura:
pas za nogavice reggicalze
voj. pas z naboji cinturone
rešilni pas salvagente, cintura di salvataggio
trebušni pas panciera
avt. varnostni pas cintura di sicurezza
hist. čednostni pas cintura di castità
med. kilni pas cinto erniario
rel. molilni pas filatterio
redovniški pas cordiglio, cordone

4. (kar je podobno pasu) fascia, striscia

5. (ozko in dolgo področje) cintura, fascia, zona; banda:
fiz. frekvenčni pas banda di frequenza
obalni pas zona costiera
obmejni pas zona, fascia di confine
voj. obrambni, utrdbeni pas zona difensiva, fortificata
potresni pas zona sismica
vegetacijski pas fascia vegetativa
podnebni pas zona climatica
tropski pas zona torrida

6. avt. corsia:
vozni pas corsia di marcia (normale), corsia
odstavni pas corsia laterale, corsia di emergenza
prehitevalni pas corsia di sorpasso
pas za počasno vožnjo corsia di arrampicamento, corsia per veicoli lenti

7. voj. cinturone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hrbtni pas (pri konjski vpregi) cinghia dorsale, dossiere
geogr. hladni pas zona fredda
šport. mojstrski pas cintura
alp. plezalni pas imbracatura da scalata
fiz. sevalni pas fascia di radiazioni
požarni pas fascia antincendio
zeleni pas area, cintura verde
urb. delitev na pasove zonatura, zonazione

pasivna volilna pravica ženski spol pravo passives Wahlrecht, die Wählbarkeit
imeti pasivno volilno pravico wählbar sein

pásji (-a -e) adj.

1. canino; di cane, di cani:
pasja zvestoba fedeltà canina
pasja razstava mostra di cani
pasja vprega tiro di cani
pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
pasje leglo cucciolata

2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
pasji sin figlio d'un cane

3. pren. cane, da cani:
pasji svet mondo cane
pasje vreme tempaccio, tempo da cani
pasje življenje vita da cani
pasji mraz freddo cane
pasja vročina canicola, caldo tremendo
pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

4. pren.
pasja figa nonnulla, inezia
(v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
(v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
profesor je ves pasji il professore è severissimo
imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
pog. pasja radost salsicciotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
pasja znamka piastrina
bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)

pásji de(l) perro

pasji dnevi canícula f
sredi pasjih dni en plena canícula
pasji lajež ladrido m
pasje dirke carrera f de galgos
pasje delo (fig) fam trabajo m improbo (ali engorroso)
pasja lakota (glad) hambre f canina
pasji mraz frío m intenso
pasja hišica casilla f del perro; perrera f
pasja steklina rabia f; hidrofobia f
pasje vreme tiempo m de perros
pasja razstava exposición f canina
pasja znamka chapa f (de perro)
pasje življenje vida f perra, vida f aperreada
imeti pasje življenje llevar una vida perra

pavlíha (-e) m

1. arlecchino, buffone

2. pren. buffone, burlone, mattacchione; pulcinella; zanni:
imeti koga za pavliho burlarsi di qcn.

pávza pause ženski spol ; (v šoli) récréation ženski spol ; (šport) relâche ženski spol ; (glasba) pause ženski spol , silence moški spol , repos moški spol ; (na televiziji, radiu) intervalle moški spol ; (v kinu, gledališču) entracte moški spol

imeti pavzo être en récréation
napraviti pavzo (pri delu) faire une pause, se donner relâche
z dolgimi pavzami avec de longs intervalles
brez pavze sans repos ni cesse
(glasba) celinska pavza pause ženski spol
polovična pavza demipause ženski spol
četrtinska pavza soupir moški spol
osminska pavza demi-soupir moški spol
šestnajstinska pavza quart moški spol de soupir

páževski (-a -o) adj. di, da paggio; di valletto;
imeti paževsko pričesko avere i capelli tagliati alla paggio

pec|elj [ê] moški spol (-lja …) rastlinstvo, botanika der Stiel
cvetni pec der [Blumenstengel] Blumenstängel
odstraniti peclje čemu (etwas) entstielen, abstielen
z dolgim pecljem langgestielt, [langstengelig] langstängelig, langstielig
figurativno imeti oči na pecljih Stielaugen machen/bekommen

pêcelj (-clja) m

1. bot. stelo, picciolo, gambo, peduncolo:
pren. imeti oči na pecljih curiosare

2. gambo (del calice)

pèčka (-e) f seme (di frutto); (pri grozdju) acino, granello, vinacciolo:
imeti denarja kot pečka avere soldi a palate

peril|o² srednji spol (-a …)
medicina mesečno perilo die Regelblutung, Monatsblutung, der [Monatsfluß] Monatsfluss, die Regel
imeti perilo unwohl sein

pések (-ska)

1. m sabbia, rena, arena:
posipati poledenele ceste s peskom cospargere di sabbia le strade ghiacciate
grob, sipek pesek sabbia aspra, friabile
puščavski, rečni pesek sabbia del deserto, di fiume
kremenov, marmorni pesek sabbia selciosa, di marmo
geogr. živi pesek sabbie mobili
naplavinski pesek sabbie alluvionali
imeti denarja kot peska avere soldi a palate
pren. metati komu pesek v oči gettare fumo negli occhi a qcn.
pren. tiščati glavo v pesek fare (come) lo struzzo
pren. graditi (kaj)
na pesku costruire sulla rena; costruire, edificare sulla sabbia

2. med.
ledvični pesek sabbia renale

3. metal.
livarski pesek sabbia per formatura
steklarski pesek sabbia per la lavorazione del vetro
zlatonosni pesek sabbia aurifera

pést fist

polna pést a handful, a fistful
stisnjena pést clenched (ali closed) fist
na lastno pést (figurativno) on one's own account, on one's own
udarec s pestjo punch, žargon fourpenny one
pravica, pravo pésti club law, fist law
boriti, tepsti se s péstjó to brawl, to have a punch-up (ali fistfight)
groziti s péstjó to shake one's fist at someone
imeti koga v pésti (figurativno) to have someone in the hollow of one's hand
udariti po mizi s péstjó to bring one's fist down heavily on the table
v pést se smejati to laugh inwardly, to laugh up one's sleeve
dobil sem ga v pést (figurativno) I have got him into my clutches
iti (naprej) na lastno pést to go (ahead) on one's own
bíti, udariti s péstjó to punch, to strike with one's fist, to fist
udariti koga s péstjo to give someone a punch
borba, pretep s péstmi punch-up, fistfight, humoristično bout of fisticuffs
stisniti pésti to clench one's fists

pést poing moški spol ; poigne ženski spol ; (polna) poignée ženski spol

udarec s pestjo coup moški spol de poing
z železno pestjo avec une main de fer
biti se s pestmi se battre à coups de poings
groziti komu s pestjo montrer le poing à quelqu'un, menacer quelqu'un du poing
imeti železno pest avoir une poigne de fer
smejati se v pest rire dans sa barbe
stisniti pesti serrer (ali fermer) les poings

pést (-í) f

1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte

pést puño m

polna pest puñado m
na lastno pest (fig) por cuenta propia, por propia iniciativa
z železno pestjo con mano de hierro
pravica pesti (fig) derecho m del más fuerte
dobiti v svoje pesti apoderarse de
imeti koga v svoji pesti tener en sus garras a alg
pasti komu v pest caer en poder de alg
stisniti pest serrar la mano
udariti s pestjo po mizi dar un puñetazo sobre la mesa; fig imponirse con resolución y energía
s pestjo žugati komu amenazar con el puño a alg
držimo pesti, da bi zate vse dobro šlo fam rezamos porque todo te salga bien

pét (pêtih) numer. cinque:
vstajati ob petih alzarsi alle cinque
rtv. kanal pet canale cinque
pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
pet nas je siamo in cinque

pêta (-e) f

1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe