požéti (-žánjem) perf.
1. mietere (tudi ekst.):
požeti sadove svojega truda mietere i frutti delle proprie fatiche
2. pren. mietere, raccogliere, ottenere:
požeti hvalo, občudovanje mietere plausi, ammirazione
v vojski mu je poželo obe nogi perse ambedue le gambe in guerra
pri volitvah je ljudska stranka požela največ glasov il partito popolare ha avuto il maggior numero di voti alle elezioni
Zadetki iskanja
- požgáti (-žgèm) | požígati (-am) perf., imperf. bruciare (tudi ekst.), incendiare; ardere:
slana je požgala žito la brina ha bruciato il grano
agr. požgati strnišča debbiare (le stoppie) - praedīvīnō -āre (prae in dīvīnāre) (vnaprej) (za)slutiti, naprej vedeti: quasi volturii triduo prius praedivinant quo die e[ss]uri sient Pl., ab ha[e]c ea[n]dem voce[m] qui facile fantur facundi dicti et qui futura praedivinando Varr., cum alioqui praedivinaret hoc, quod accidit Ps.-Q., quod futurum cum praedivinasset Caesar Front., praedivinant enim ventos imbresque Plin.
- pràv
A) adv.
1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene
2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui
3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile
4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene
5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca
6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto - práviti (-im)
A) imperf., perf.
1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso
2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no
3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice
4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'
B) práviti se (-i se) perf. impers.
1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo
2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad
3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni - práviti decir ; (pripovedovati) contar
to se pravi (krajšava: tj.) es decir; esto es
kaj se to pravi? ¿qué quiere decir eso?, ¿qué significa eso?
se pravi, da ... significa eso que...
tega mi ni treba praviti! ¡a mí me lo va a decir usted!
komu pravite to? ¡a quién se lo viene usted a decir!
kaj pravite k temu? ¿qué le parece a usted?
to se že nekaj pravi eso ya es algo
pravijo, da je umrl se dice que ha muerto - prebíjati (-am) | prebíti (-íjem)
A) imperf., perf.
1. perforare; sfondare; travolgere:
prebiti zid aprire una breccia nel muro
voda prebija nasipe l'acqua travolge gli argini
2. voj. sfondare, rovesciare, rompere:
prebiti fronto, blokado rompere il fronte, il blocco
prebiti sovražnikovo obrambo travolgere le difese nemiche
3. (pretepsti) bastonare, picchiare, pestare:
prebil ga je do krvi lo ha pestato a sangue
B) prebíjati se (-am se) | prebíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.
1. prebiti se skozi, do aprirsi un varco, avanzare (a fatica); penetrare lentamente, faticosamente:
prebiti se skozi goščavo aprirsi un varco nel folto della foresta
2. tirare avanti, campare, stentare:
spoznala sta se, ko se je še prebijal si sono conosciuti quando lui ancora lottava per sfondare
prebijati se z bedno plačo campare, sbarcare il lunario con una paga miserabile
3. prebíti se (na površje) manifestarsi, affacciarsi - prebújen (-jna -o) adj. esuberante, rigoglioso, lussureggiante:
fant ima prebujno domišljijo il ragazzo ha un'immaginazione troppo fervida - precediti glagol
1. (o tekočini) ▸ átszűrprecediti čaj ▸ teát átszűrprecediti tekočino ▸ folyadékot átszűrprecediti juho ▸ levest átszűrprecediti skozi cedilo ▸ szűrőn átszűrprecediti skozi gazo ▸ gézen átszűrprecediti v posodo ▸ edénybe átszűrprecediti v vrč ▸ korsóba átszűrprecediti skozi sito ▸ szitán átszűrprecediti skozi krpo ▸ ruhán átszűrprecediti skozi filter ▸ szűrőn átszűrprecediti skozi gosto cedilo ▸ sűrű szűrőn átszűrprecediti skozi fino cedilo ▸ finom szűrőn átszűrČaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.
2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára. - prečŕtati (-am) | prečrtávati (-am) perf., imperf. cancellare (con una riga):
meteor je prečrtal temno ozadje una meteora fendè il cupo sfondo del cielo
smrt mu je prečrtala načrte la morte ha mandato a monte i suoi progeti - pred prep.
I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)
1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole
II. (z orodnikom)
1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania
3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami
4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava
5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te
6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane - prédnost (-i) f
1. precedenza, priorità; ekst. preferenza:
dati prednost dare, concedere la precedenza
dati prednost gospodarskim problemom dare la precedenza ai problemi economici
dajati prednost komu (npr. pri glasovanju) dare la preferenza a qcn.
imeti prednost (biti v boljšem položaju) trovarsi in posizione di preminenza
2. (premoč) sopravvento; (odlika) privilegio, pregio:
doseči prednost pred prendere il sopravvento su
prednost knjige je v njeni jasnosti il libro ha il pregio della chiarezza
3. šport. vantaggio:
doseči prednost (pred nasprotnikom) portarsi in vantaggio
prednost domačega terena il vantaggio di giocare in casa - predréti romper ; (preluknjati) perforar
tvor se je predrl el asceso se ha abierto - predŕzen (-zna -o) adj.
1. ardito, baldanzoso; temerario, audace, coraggioso, intrepido; osé:
predrzne besede parole audaci
predrzen kompliment complimento ardito
narediti (koga) predrznega, postati predrzen imbaldanzire
2. disinvolto, guappo, insolente, prepotente, spavaldo, strafottente, arrogante, impertinente, provocatorio; tracotante:
predrzen izraz aria bulla, spavalda
predrzno vedenje maniere guappe, comportamento arrogante
bil je tako predrzen, da mi je telefoniral ha avuto la faccia tosta di telefonarmi - pregánjati (si) (-am (si))
A) imperf., imperf. (refl.)
1. perseguitare:
preganjati krivoverce perseguitare gli eretici
2. cacciare, scacciare, allontanare:
preganjati neprijetne misli, skrbi scacciare i pensieri spiacevoli, le preoccupazioni
preganjati spanec scacciare il sonno
preganjati prehlad curare il raffreddore
3. pren. perseguitare, tormentare, assillare, non dar pace:
preganja ga strah pred smrtjo è perseguitato, assillato dal terrore della morte
vse življenje ga preganja nesreča la fortuna lo perseguita tutta la vita
vest ga preganja gli rimorde la coscienza
4. (nadlegovati) seccare, scocciare, infastidire
5. cacciar via, scacciare
6. (loviti, goniti) cacciare, inseguire
7. jur. (sodno preganjati) procedere contro qcn. (per vie giudiziarie)
8. urgere, stringere; pren. ammazzare, ingannare:
čas (nas, vas, me ipd. )
preganja il tempo urge, stringe
vedno jo čas preganja ha sempre poco tempo (a disposizione)
pren. preganjati (si) dolgčas ammazzare il tempo, la noia; ingannare il tempo, la noia
pren. mačka preganjati smaltire la sbornia
B) pregánjati se (-am se) imperf. refl.
1. pren. (poditi se, divjati) rincorrersi; impazzare:
preganjati se za babnicami correre dietro alle donne, alle sottane
2. affaticarsi, affannarsi - preglasíti (-ím) | preglášati (-am)
A) perf., imperf.
1. soverchiare, coprire (col suono, col rumore):
hrup motorja je preglasil njen klic na pomoč il rumore della motocicletta soverchiò le sue grida di aiuto
2. prevalere, avere la meglio su:
končno je resnica preglasila laž finalmente la verità ha prevalso sulla menzogna
B) preglášati se (-am se) imperf. refl. lingv. raddolcirsi (vocale) - preguntar vprašati, izpraš(ev)ati, zasliševati
eso no se pregunta po tem se ne vprašuje, to je skrivnost
quíen pregunta, no yerra kdor sprašuje, daleč pride
le preguntó por su nombre vprašal ga je za njegovo ime
¿ha preguntado alg. por mi? je kdo vprašal zame? - prehlad samostalnik
1. (bolezen) ▸ megfázás, nátha, meghűlésakutni prehlad ▸ akut náthavirusni prehlad ▸ vírusos megfázáskronični prehlad ▸ krónikus náthahud prehlad ▸ erős megfázáslažji prehlad ▸ enyhe nátha, enyhe meghűlészboleti za prehladom ▸ megfázik, náthás leszpreboleti prehlad ▸ náthából kigyógyul, megfázásból meggyógyul, megfázásból kilábaldobiti prehlad ▸ kontrastivno zanimivo megfázik, kontrastivno zanimivo náthás lesz, meghűlimeti prehlad ▸ kontrastivno zanimivo náthás, kontrastivno zanimivo megfázott, kontrastivno zanimivo meghűltzdravila za prehlad ▸ gyógyszer megfázásraprehlad z vročino ▸ lázas megfázászdravila proti prehladu ▸ megfázás elleni gyógyszerekčaj proti prehladu ▸ megfázás elleni teatablete proti prehladu ▸ megfázás elleni tablettasirup proti prehladu ▸ megfázás elleni szirupodpornost proti prehladu ▸ megfázással szembeni ellenállássimptomi prehlada ▸ megfázás tüneteiznaki prehlada ▸ megfázás jeleizdravljenje prehlada ▸ megfázás kezelése, megfázás gyógyításačas prehladov ▸ megfázásos időszak, náthás időszak, megfázások időszakavirus prehlada ▸ nátha vírusprehlad se loteva koga ▸ elkapja a náthátstakniti prehlad ▸ elkapja a náthát, meghűl, benáthásodik, náthás leszpregnati prehlad ▸ náthát kiűzSopomenke: navadni prehlad
2. (pri rastlinah) ▸ megfázás, meghűlésprehlad rastline ▸ növény megfázásaOb prehladu rastlin začnejo rumeneti listi. ▸ Ha egy növény megfázik, akkor sárgulni kezdenek a levelei. - préja (-e) f
1. tekst. filato, filo:
bombažna, lanena, najlonska preja filato di cotone, di lino, di nylon
enojna, sukana preja filato semplice, ritorto
surova preja filato grezzo
surova lanena, kopljena preja accia
biserna, melirana preja cotone perlé, cotone screziato
pren. zlepa mu ne zmanjka preje ha sempre qcs. da ridire
2. (predenje) filatura - prekíniti (-em) | prekínjati (-am) perf., imperf.
1. rompere, interrompere, disconnettere, tagliare; arrestare; sciogliere, rescindere:
prekiniti električni tok interrompere la corrente elettrica
prekiniti telefonsko zvezo disconnettere il collegamento telefonico
prekiniti dovod vode tagliare l'acqua
šport. prekiniti igro arrestare il gioco
prekiniti molk rompere il silenzio
prekiniti diplomatske stike rompere le relazioni diplomatiche
jur. prekiniti pogodbo sciogliere, rescindere un contratto, recedere da un contratto
2. (za določen čas ne nadaljevati) interrompere, sospendere:
prekiniti sejo sospendere la seduta
3. (povzročiti, povzročati, da kdo česa ne pove do konca) interrompere, troncare la parola:
prekiniti govornika interrompere l'oratore, troncare la parola in bocca all'oratore
4. (prenehati imeti zvezo) rompere, troncare:
s fantom je prekinila ha rotto col fidanzato