Franja

Zadetki iskanja

  • požéti (-žánjem) perf.

    1. mietere (tudi ekst.):
    požeti sadove svojega truda mietere i frutti delle proprie fatiche

    2. pren. mietere, raccogliere, ottenere:
    požeti hvalo, občudovanje mietere plausi, ammirazione
    v vojski mu je poželo obe nogi perse ambedue le gambe in guerra
    pri volitvah je ljudska stranka požela največ glasov il partito popolare ha avuto il maggior numero di voti alle elezioni
  • požgáti (-žgèm) | požígati (-am) perf., imperf. bruciare (tudi ekst.), incendiare; ardere:
    slana je požgala žito la brina ha bruciato il grano
    agr. požgati strnišča debbiare (le stoppie)
  • praedīvīnō -āre (prae in dīvīnāre) (vnaprej) (za)slutiti, naprej vedeti: quasi volturii triduo prius praedivinant quo die e[ss]uri sient Pl., ab ha[e]c ea[n]dem voce[m] qui facile fantur facundi dicti et qui futura praedivinando Varr., cum alioqui praedivinaret hoc, quod accidit Ps.-Q., quod futurum cum praedivinasset Caesar Front., praedivinant enim ventos imbresque Plin.
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • práviti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. dire, raccontare:
    kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
    praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
    kako že pravi pesnik come dice il poeta
    številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

    2. dire, affermare:
    statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
    rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

    3. dire, recitare:
    tretji člen pravi l'articolo tre recita
    pregovor pravi il proverbio dice

    4. dire, chiamare:
    ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
    saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
    pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
    meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
    ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
    nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
    večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

    B) práviti se (-i se) perf. impers.

    1. vuol dire, significa:
    jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
    kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

    2. si dice; si chiama:
    dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
    vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

    3. cioè, vale a dire:
    Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
  • práviti decir ; (pripovedovati) contar

    to se pravi (krajšava: tj.) es decir; esto es
    kaj se to pravi? ¿qué quiere decir eso?, ¿qué significa eso?
    se pravi, da ... significa eso que...
    tega mi ni treba praviti! ¡a mí me lo va a decir usted!
    komu pravite to? ¡a quién se lo viene usted a decir!
    kaj pravite k temu? ¿qué le parece a usted?
    to se že nekaj pravi eso ya es algo
    pravijo, da je umrl se dice que ha muerto
  • prebíjati (-am) | prebíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. perforare; sfondare; travolgere:
    prebiti zid aprire una breccia nel muro
    voda prebija nasipe l'acqua travolge gli argini

    2. voj. sfondare, rovesciare, rompere:
    prebiti fronto, blokado rompere il fronte, il blocco
    prebiti sovražnikovo obrambo travolgere le difese nemiche

    3. (pretepsti) bastonare, picchiare, pestare:
    prebil ga je do krvi lo ha pestato a sangue

    B) prebíjati se (-am se) | prebíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. prebiti se skozi, do aprirsi un varco, avanzare (a fatica); penetrare lentamente, faticosamente:
    prebiti se skozi goščavo aprirsi un varco nel folto della foresta

    2. tirare avanti, campare, stentare:
    spoznala sta se, ko se je še prebijal si sono conosciuti quando lui ancora lottava per sfondare
    prebijati se z bedno plačo campare, sbarcare il lunario con una paga miserabile

    3. prebíti se (na površje) manifestarsi, affacciarsi
  • prebújen (-jna -o) adj. esuberante, rigoglioso, lussureggiante:
    fant ima prebujno domišljijo il ragazzo ha un'immaginazione troppo fervida
  • precediti glagol
    1. (o tekočini) ▸ átszűr
    precediti čaj ▸ teát átszűr
    precediti tekočino ▸ folyadékot átszűr
    precediti juho ▸ levest átszűr
    precediti skozi cedilo ▸ szűrőn átszűr
    precediti skozi gazo ▸ gézen átszűr
    precediti v posodo ▸ edénybe átszűr
    precediti v vrč ▸ korsóba átszűr
    precediti skozi sito ▸ szitán átszűr
    precediti skozi krpo ▸ ruhán átszűr
    precediti skozi filter ▸ szűrőn átszűr
    precediti skozi gosto cedilo ▸ sűrű szűrőn átszűr
    precediti skozi fino cedilo ▸ finom szűrőn átszűr
    Čaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
    Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

    2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
    Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
    Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.
  • prečŕtati (-am) | prečrtávati (-am) perf., imperf. cancellare (con una riga):
    meteor je prečrtal temno ozadje una meteora fendè il cupo sfondo del cielo
    smrt mu je prečrtala načrte la morte ha mandato a monte i suoi progeti
  • pred prep.

    I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

    1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
    stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
    položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
    pred zoro innanzi l'alba

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
    postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

    II. (z orodnikom)

    1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
    čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
    stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
    pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
    zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

    3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
    vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
    pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

    4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
    Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
    zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

    5. (izraža pričakovano) davanti a:
    lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

    6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
    zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
    skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
    imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
    avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
    pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
    biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
    pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
    ekst. pred očmi sottocchio
    imeti pred očmi avere sottocchio
    pred smrtjo in extremis
    ure pred svitom ore antelucane
  • prédnost (-i) f

    1. precedenza, priorità; ekst. preferenza:
    dati prednost dare, concedere la precedenza
    dati prednost gospodarskim problemom dare la precedenza ai problemi economici
    dajati prednost komu (npr. pri glasovanju) dare la preferenza a qcn.
    imeti prednost (biti v boljšem položaju) trovarsi in posizione di preminenza

    2. (premoč) sopravvento; (odlika) privilegio, pregio:
    doseči prednost pred prendere il sopravvento su
    prednost knjige je v njeni jasnosti il libro ha il pregio della chiarezza

    3. šport. vantaggio:
    doseči prednost (pred nasprotnikom) portarsi in vantaggio
    prednost domačega terena il vantaggio di giocare in casa
  • predréti romper ; (preluknjati) perforar

    tvor se je predrl el asceso se ha abierto
  • predŕzen (-zna -o) adj.

    1. ardito, baldanzoso; temerario, audace, coraggioso, intrepido; osé:
    predrzne besede parole audaci
    predrzen kompliment complimento ardito
    narediti (koga) predrznega, postati predrzen imbaldanzire

    2. disinvolto, guappo, insolente, prepotente, spavaldo, strafottente, arrogante, impertinente, provocatorio; tracotante:
    predrzen izraz aria bulla, spavalda
    predrzno vedenje maniere guappe, comportamento arrogante
    bil je tako predrzen, da mi je telefoniral ha avuto la faccia tosta di telefonarmi
  • pregánjati (si) (-am (si))

    A) imperf., imperf. (refl.)

    1. perseguitare:
    preganjati krivoverce perseguitare gli eretici

    2. cacciare, scacciare, allontanare:
    preganjati neprijetne misli, skrbi scacciare i pensieri spiacevoli, le preoccupazioni
    preganjati spanec scacciare il sonno
    preganjati prehlad curare il raffreddore

    3. pren. perseguitare, tormentare, assillare, non dar pace:
    preganja ga strah pred smrtjo è perseguitato, assillato dal terrore della morte
    vse življenje ga preganja nesreča la fortuna lo perseguita tutta la vita
    vest ga preganja gli rimorde la coscienza

    4. (nadlegovati) seccare, scocciare, infastidire

    5. cacciar via, scacciare

    6. (loviti, goniti) cacciare, inseguire

    7. jur. (sodno preganjati) procedere contro qcn. (per vie giudiziarie)

    8. urgere, stringere; pren. ammazzare, ingannare:
    čas (nas, vas, me ipd. )
    preganja il tempo urge, stringe
    vedno jo čas preganja ha sempre poco tempo (a disposizione)
    pren. preganjati (si) dolgčas ammazzare il tempo, la noia; ingannare il tempo, la noia
    pren. mačka preganjati smaltire la sbornia

    B) pregánjati se (-am se) imperf. refl.

    1. pren. (poditi se, divjati) rincorrersi; impazzare:
    preganjati se za babnicami correre dietro alle donne, alle sottane

    2. affaticarsi, affannarsi
  • preglasíti (-ím) | preglášati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. soverchiare, coprire (col suono, col rumore):
    hrup motorja je preglasil njen klic na pomoč il rumore della motocicletta soverchiò le sue grida di aiuto

    2. prevalere, avere la meglio su:
    končno je resnica preglasila laž finalmente la verità ha prevalso sulla menzogna

    B) preglášati se (-am se) imperf. refl. lingv. raddolcirsi (vocale)
  • preguntar vprašati, izpraš(ev)ati, zasliševati

    eso no se pregunta po tem se ne vprašuje, to je skrivnost
    quíen pregunta, no yerra kdor sprašuje, daleč pride
    le preguntó por su nombre vprašal ga je za njegovo ime
    ¿ha preguntado alg. por mi? je kdo vprašal zame?
  • prehlad samostalnik
    1. (bolezen) ▸ megfázás, nátha, meghűlés
    akutni prehlad ▸ akut nátha
    virusni prehlad ▸ vírusos megfázás
    kronični prehlad ▸ krónikus nátha
    hud prehlad ▸ erős megfázás
    lažji prehlad ▸ enyhe nátha, enyhe meghűlés
    zboleti za prehladom ▸ megfázik, náthás lesz
    preboleti prehlad ▸ náthából kigyógyul, megfázásból meggyógyul, megfázásból kilábal
    dobiti prehladkontrastivno zanimivo megfázik, kontrastivno zanimivo náthás lesz, meghűl
    imeti prehladkontrastivno zanimivo náthás, kontrastivno zanimivo megfázott, kontrastivno zanimivo meghűlt
    zdravila za prehlad ▸ gyógyszer megfázásra
    prehlad z vročino ▸ lázas megfázás
    zdravila proti prehladu ▸ megfázás elleni gyógyszerek
    čaj proti prehladu ▸ megfázás elleni tea
    tablete proti prehladu ▸ megfázás elleni tabletta
    sirup proti prehladu ▸ megfázás elleni szirup
    odpornost proti prehladu ▸ megfázással szembeni ellenállás
    simptomi prehlada ▸ megfázás tünetei
    znaki prehlada ▸ megfázás jelei
    zdravljenje prehlada ▸ megfázás kezelése, megfázás gyógyítása
    čas prehladov ▸ megfázásos időszak, náthás időszak, megfázások időszaka
    virus prehlada ▸ nátha vírus
    prehlad se loteva koga ▸ elkapja a náthát
    stakniti prehlad ▸ elkapja a náthát, meghűl, benáthásodik, náthás lesz
    pregnati prehlad ▸ náthát kiűz
    Sopomenke: navadni prehlad

    2. (pri rastlinah) ▸ megfázás, meghűlés
    prehlad rastline ▸ növény megfázása
    Ob prehladu rastlin začnejo rumeneti listi. ▸ Ha egy növény megfázik, akkor sárgulni kezdenek a levelei.
  • préja (-e) f

    1. tekst. filato, filo:
    bombažna, lanena, najlonska preja filato di cotone, di lino, di nylon
    enojna, sukana preja filato semplice, ritorto
    surova preja filato grezzo
    surova lanena, kopljena preja accia
    biserna, melirana preja cotone perlé, cotone screziato
    pren. zlepa mu ne zmanjka preje ha sempre qcs. da ridire

    2. (predenje) filatura
  • prekíniti (-em) | prekínjati (-am) perf., imperf.

    1. rompere, interrompere, disconnettere, tagliare; arrestare; sciogliere, rescindere:
    prekiniti električni tok interrompere la corrente elettrica
    prekiniti telefonsko zvezo disconnettere il collegamento telefonico
    prekiniti dovod vode tagliare l'acqua
    šport. prekiniti igro arrestare il gioco
    prekiniti molk rompere il silenzio
    prekiniti diplomatske stike rompere le relazioni diplomatiche
    jur. prekiniti pogodbo sciogliere, rescindere un contratto, recedere da un contratto

    2. (za določen čas ne nadaljevati) interrompere, sospendere:
    prekiniti sejo sospendere la seduta

    3. (povzročiti, povzročati, da kdo česa ne pove do konca) interrompere, troncare la parola:
    prekiniti govornika interrompere l'oratore, troncare la parola in bocca all'oratore

    4. (prenehati imeti zvezo) rompere, troncare:
    s fantom je prekinila ha rotto col fidanzato