Franja

gēsto m

1. mig, kretnja:
gesto brusco nenadna kretnja
parlare a gesti govoriti s kretnjami
non fare un gesto pren. niti s prstom ne migniti

2. drža, poza, videz:
gesto teatrale teatralna poza
gesto di approvazione pritrditev, prikimavanje

3. dejanje, gesta; poteza:
un gesto folle nerazsodno dejanje
il suo è stato un gesto calcolato njegova poteza je bila preračunana
un bel gesto preračunana poteza

giusto

A) agg.

1. pravičen, upravičen:
pena giusta pravična kazen
giusto premio pravična nagrada
giusto desiderio upravičena želja
siamo giusti! bodimo pravični!

2. pravilen, resničen, utemeljen:
dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici

3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku

4. točen, natančen, pravilen:
peso giusto pravilna teža
colpo giusto natančen zadetek
pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
il giusto mezzo pren. zlata sredina

B) avv.

1. točno, natančno, pravilno:
rispondere giusto odgovoriti pravilno
colpire giusto pren. zadeti v polno
stare giusto biti prav (obutev, obleka)

2. prav:
giusto te cercavo prav tebe sem iskal

3. približno:
penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let

C) m

1. pravičnik, pravični:
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega

2. (kar je) pravično, pravična stvar:
esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično

gládek lisse, uni, poli; glissant; net

gladko obrit rasé de près
gladko govoriti francosko parler couramment (le) français, parler français couramment
gladko odkloniti refuser net

gládko prislov smoothly; evenly

gládko govoriti nemško to speak German fluently
gládko iti figurativno to run smoothly, to go with a swing
načrt ne gre gládko the plan does not work smoothly
gládko odkloniti to refuse flatly, to give a flat refusal
gládko obrit clean-shaven, smooth-chinned

glâs m, mest. na glásu, mn. glȁsovi
1. glas: pjevati u četiri -a; poznati koga po -u; grleni glas goltnik; zubni glas zobnik, dental; ženski, muški; ljudski glas človeški glas; životinjski glas pevač ima divan glas
2. glas, ton, zvok; izvoditi različite glasove na instrumentu; čuje se glas zvona
3. glas, vest, novica: pukao je glas; širenje lažnih glasova
4. glas, sloves: steći glas dobroga čovjeka; iznijeti koga na rđav glas
5. volilna pravica: opće, opšte pravo -a; on nema prava -a
6. glas vapijućeg u pustinji glas vpijočega v puščavi; ni traga ni -a od njega od njega, o njem ni glasu; proturiti glasove razširiti vesti; ne pustiti -a od sebe ne dati glasu od sebe; podići glas začeti glasneje govoriti; svi u jedan glas vsi enoglasno

glás (zvok) voice, sound, noise; (novica, vest) news, tidings pl, message; (sloves) fame, reputation, repute, renown; (pri volitvah) vote; (volilna pravica) franchise, suffrage, right to vote

na ves glás at the top of one's voice
s preroškim glásom with the voice of a prophet, in a prophetic voice
glás ljudstva public opinion, vox populi
glás vesti the voice of conscience, pesniško the still (ali small) voice
glás vpijočega v puščavi the voice of one crying in the wilderness
glásovi za in proti the ayes and the noes
s 400 glásovi proti 0 by 400 votes to nil
dober glás (sloves) reputation, good fame, repute, renown
na dobrem glásu well reputed, reputable
slab glás (sloves) ill repute, bad name, bad reputation, notoriety
na slabem glásu in bad odour, regarded unfavourably, notorious
nabiranje glásov pred volitvami canvassing
odločilni glás casting vote
srebrni glás zvona the silver voice of the bell
svetovnega glásu world-famous
socialistični glási (pri volitvah) the Socialist vote
večina 50 glásov a majority of 50 votes
višina glásu pitch
biti na dobrem glásu to be well regarded, to have a good reputation
dati svoj (volilni) glás za to vote for
dal vam bom svoj glás I will give you my vote
predlog je dobil malo glásov the proposal was poorly supported
dobiti večino glásov to win a majority, to top the poll
govoriti na glás to speak in a loud voice
ni na najboljšem glásu he has a rather poor reputation
dobil, dosegel je večino 30 glásov he gained a majority of 30 votes
ona ima lep glás she has a fine voice
nimam glásu (vesti) od njega I have not heard from him
imeti posvetovalen glás to have a consultative voice; to have a merely advisory capacity
poslušati glás prijatelja to listen to the voice of a friend
prešteti (volilne) glásove to count the votes
povzdigniti svoj glás to raise one's voice; to make oneself heard
pridobiti si dober glás to earn (ali to win) a good reputation
spoznal sem jo po glásu I knew her by her voice
slišijo se glásovi, da..., glás gre, da... it is rumoured that...
biti poražen z 10 glásovi proti 8 (z 10 proti 0) to be defeated by 10 votes to 8 (by 10 votes to nil)
ubogati glás svojega vodje to obey the orders of one's leader
njegov glás je utonil v hrušču his voice was drowned by the noise
uživati dober glás to enjoy a first-rate (ali a good) reputation
zakričati, zavpiti na ves glás to shout at the top of one's voice

glás (-ú) m

1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce

2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo

3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino

5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza

7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

glásen loud; loud-voiced; noisy; (kričav, kričaški) vociferous; (slišen) audible

glásno prislov in a loud voice; loudly; loud, aloud
glásneje! louder!, (govorniku) speak up!
glásen smeh roars pl of laugh ter
glásno brati to read aloud
glásno govoriti to speak loud, to speak aloud, to speak up
glásno potestirati to raise a loud protest
postati glásen to become audible

glásen alto; sonoro

glasnó en alta voz
glasnó govoriti hablar alto (ali en voz alta)
govorite glasneje! hable usted más alto!

glasno laut, lauthals; mit großer Stimmkraft
glasno govoriti schreien, poltern
glasno se veseliti jubeln
glasno jokati heulen
| ➞ → glasen

gláven¹ (-vna -o)

A) adj.

1. principale, essenziale, centrale:
glavni deli (česa) le parti principali
doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
glavna pošta posta centrale
glavna prometna žila arteria principale

2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
glavni oltar altare maggiore
glavni trg piazza principale, centrale
glavni inženir l'ingegnere capo
glavno mesto (države) la capitale
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
arhit. glavna ladja navata centrale
mat. glavna normala la grande normale
jur. glavna obravnava dibattimento
min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
petr. glavna rudnina minerale essenziale
gled., film. glavna oseba protagonista
kem. glavna sestavina principio attivo
med. glavna sestra caposala
glavna tema, točka quia
arhit. glavna vrata (palače) prodromo
rib. glavna vrv maestra
glavna sezona alta stagione
navt. glavni jambor albero maestro
film. glavni snemalec operatore di presa
voj. glavni stan Quartier Generale
lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
lingv. glavni števnik numerale cardinale
glavni ključ passe-partout, comunella
grad. glavni nosilni zid muro di spina
šol. glavni odmor ricreazione
hidravl. glavni odvodnik mandracchio
glavni predstavnik (struje itd.) capofila
elektr. glavni razdelilnik ripartitore
arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
strojn. glavno vreteno mandrino
navt. glavno jadro vela maestra

B) glávni (-a -o) m, f, n

1. (glavni) principale, capo, direttore:
govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
v glavnem quasi del tutto; in generale

gluh (-a, -o) taub, medicina gehörlos
gluh in slep medicina taubblind
čisto gluh stocktaub
figurativno tišina: lautlos; sprejemnik, oddajnik: empfangstot
biti gluh taub sein
figurativno gluh za argumente ipd.: sich verschließen vor
delati se gluhega sich taub stellen
figurativno govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden

glúh (-a -o)

A) adj.

1. sordo
gluh na eno uho sordo da un orecchio
gluh kakor kamen, zemlja sordo spaccato, sordo come una campana

2. pren. gluh za (ki noče upoštevati česa) sordo:
biti gluh za nekoga prošnje essere sordo alle preghiere di qcn.

3. pren. (ki je brez zvoka, šuma) sordo; silenzioso; tacito, solitario:
gluh gozd bosco silenzioso
gluha tišina silenzio sordo

4. (neobčutljiv, brezčuten) insensibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti gluh na to uho non sentirci da quest'orecchio
pren. ne kriči, saj nisem gluh perché gridi, non sono mica sordo
pren. govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi
pren. naleteti na gluha ušesa aver da fare coi sordi
voj. gluhi naboj cartuccia inesplosa
čeb. gluho jajčece uovo non fecondato

B) glúhi (-a -o) m, f, n sordo (-a):
zavod za gluhe (gluhoneme) istituto dei sordomuti

Graecī -ōrum, m (Γραικοί) Grki. Γραικοί so bili prvotno Epirci okrog Dodone, Rimljani pa so to ime prenesli na vse Grke. Grāī (Grāiī) pomeni Grke kot junaški narod klasične starodavnosti, Graeci je le zemljepisni pojem, Graeculus (gl. Graeculus) zaničlj. ali iron. izraz. Večinoma pl. Graeci: ENN., CI., L., H., T. idr.; redkeje sg. Graecus -ī, m Grk: Graecus apud Graecos non de culpa sua dixit CI., Graecus ignobilis L. Graeca -ae, f Grkinja: Graecus et Graeca L., Graecus Graecaque PLIN. Kot adj. Graecus 3, adv. ē, grški: pecudes PL. (menda) tarentske ovce, Graeca fide mercari PL. za gotov denar, Gr. homines CI., Gr. litterae CI. v Grčiji (poseb. v Atenah) cvetoče vede (govorništvo, filozofija idr.), historia Gr. CI. v grškem jeziku pisana rimska zgodovina, res Graecae CI. grški spisi, grščina, ludi Gr. CI. igre grške vsebine, Graeco more bibere CI. = napijati si s krožečo čašo (in navajati ime), Gr. via CI. EP. (menda) = pot v Veliko Grčijo, vocabulum Gr. GELL., nux Gr. MACR. mandelj, ad Kalendas Graecas (gl. Calendae), Alazon Graece huic nomen est comoediae PL., Graece loqui CI., Graece scire CI. znati grško (govoriti), Graece nescire CI., Acilius, qui Graece scripsit historiam CI., pronuntiare poëmata Graece et Latine N., Graece nosti? VULG. znaš grško? Kot subst. Graecum -ī, n in Graeca -ōrum, n grško, grški jezik, grščina, grško slovstvo: e Graeco in Latinum convertere CI. ali ex Graeco transfere Q. prevajati, Graeco melius uti, a Graeco ductum esse Q., Graeca leguntur in omnibus fere gentibus CI., semper cum Graecis Latina coniunxi CI., cum Graeca scribimus Q., sicut in Graecis accidit Q., vertere Graeca in Latinum Q.

grajálen reproving, rebuking, censuring; deprecating

grajálno pismo letter of censure
grajálna opazka a censorious remark
z grajálnimi besedami govoriti o lenobi to castigate idleness

gras, se [gra, s] adjectif masten, tolst, debel, dobro rejen; zamaščen, zamazan; spolzek (cesta); familier sočen, figuré masten, kvantaški, nespodoben; masculin mastno, mastnost, mastno mesto

jour masculin gras mesni dan, pluriel pust(ni čas)
mardi, dimanche masculin gras pustni torek, pustna nedelja
eaux féminin pluriel grases pomije
bêtes féminin pluriel grases pitovna živina
matière féminin grase maščoba
mets masculin gras mesna jed
plantes grases féminin pluriel kakteje
pavé masculin gras spolzek tlak
terre féminin grase ilovica
paroles féminin pluriel grases nespodobne besede
gras masculin de la jambe meča
gras à fondre, à lard, comme un moine, comme un porc debel kot prašič
de grases moissons féminin pluriel obilna žetev
aimer le gras rad jesti mastno
avoir la langue grase nerazločno govoriti
dormir, faire la grase matinée pozno zjutraj vsta(ja)ti
faire gras, manger gras mesno jesti (ob postnih dnevih)
faire ses choux gras de quelque chose imeti korist od česa
parler gras kvantati
recevoir un gras dobiti udarec
tourner au gras postajati debel

gravità f

1. resnost, težavnost:
la gravità della situazione resnost položaja

2. ostrost, ostrina:
la gravità di una pena ostrost kazni

3. obseg, razsežnost, velikost:
la gravità delle perdite subite obseg izgub

4. resnobnost, strogost, dostojanstvo, dostojanstvenost:
parlare con gravità dostojanstveno govoriti

5.
forza di gravità fiz. sila težnosti

grēco

A) agg. (m pl. -ci)

1. geogr. grški

2.
profilo greco grški profil
vivere alla greca živeti razkošno in mehkužno

B) m

1. m (f -ca) Grk, Grkinja:
i Greci antichi stari Grki

2. meteor. severovzhodni veter

3. grk (južnoitalijanska trta, vino)

4. jezik grščina:
greco antico stara grščina
greco moderno moderna grščina
parlare greco, in greco pren. govoriti nerazumljivo, nejasno

griego moški spol Grk; grščina

es griego para mí to mi je španska vas
hablar en griego nerazumljivo govoriti

grivoiserie [-vwazri] féminin opolzkost, nespodobnost, opolzko govorjenje, kvante

dire des grivoiseries kvantati, nespodobno govoriti