Franja

Zadetki iskanja

  • oscurare

    A) v. tr. (pres. oscuro)

    1. potemniti; zmračiti

    2. pren. zatemniti; očrniti:
    oscurare il buon nome di qcn. očrniti dober glas nekoga

    B) ➞ oscurarsi v. rifl. (pres. mi oscuro) temniti se, mračiti se
  • óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant

    ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
    ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
    oster gib mouvement moški spol brusque
    oster glas voix ženski spol perçante
    oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
    ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
    oster kis vinaigre moški spol fort
    ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
    oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
    ostra kritika critique ženski spol violente
    oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
    oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
    ostre oči yeux moški spol množine perçants
    oster okus goût moški spol âcre
    oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
    ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
    ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
    oster prepir vive altercation ženski spol
    oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
    ostro streljanje tir moški spol à balles
    ostra svetloba lumière ženski spol vive
    oster ukor blame moški spol sévère
    oster veter vent
    rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
    oster vonj forte odeur ženski spol
    ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
    ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
    ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
    odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre
  • outre-tombe [-tɔ̃b] adverbe onstran groba

    une voix d'outre-tombe glas z onstran groba
  • paese m

    1. dežela:
    mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu

    2. država; ekst. domovina:
    paese legale politiki, vladajoči razred
    paese reale tiha večina
    amare il proprio paese ljubiti domovino

    3. vas:
    paese natio rojstna vas, rojstni kraj
    gente di paese vaščani, kmetje
    fiera di paese vaški sejem
    il paese della cuccagna Indija Koromandija
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
    PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas
  • perçant, e [pɛrsɑ̃, t] adjectif predirljiv, prediren; vreščeč; figuré rezek, oster; bisiroumen

    froid masculin perçant hud, oster mraz
    voix féminin perçante vreščeč, predirljiv glas
    yeux masculin pluriel perçants ostre oči
  • pērdere*

    A) v. tr. (pres. pērdo)

    1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    perdere l'impiego izgubiti službo
    perdere la stima biti ob dober glas
    il radiatore perde acqua radiator pušča
    perdere la bussola pren. izgubiti glavo

    2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
    il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
    perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

    3. zamuditi, zamujati:
    perdere il treno zamuditi na vlak

    4. biti premagan, poražen:
    perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
    perdere la partita biti premagan
    è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

    5.
    a perdere trgov. za enkratno uporabo
    vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

    6. pogubiti:
    perdere l'anima pogubiti dušo

    B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

    1.
    perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

    2. zgubiti, zgubljati se:
    il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
    perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
    perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
    perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti
  • perdifiato m
    gridare a perdifiato vpiti na ves glas
    correre a perdifiato teči, kot te noge nesejo
  • per-ferō -ferre -tulī -lātum (per in ferre)

    I.

    1. do cilja, do konca nesti, prinesti (prinašati): Aeneas tulit patrem per ignes et pertulit Sen. ph., corpus Spartam N., eum venti pertulerunt in ultimas terras Ci., quos pavor pertulerat in silvas L. ki jim je bil strah dal dospeti do gozdov, partūs Plin. ali ventrem perferre Col. donosíti; refl.: se ad limina reginae p. V. napotiti se, odpraviti se; pesn.: lapis non pertulit ictum V. zagona ni prenesel do konca = ni dospel do cilja, hasta haud pertulit vires V. je izgubila svojo moč, ni prodrla, hasta perlata haesit V. je priletela in obtičala, plerisque extremas syllabas non perferentibus Q. ne da(ja)ti poslušalcem slišati zadnjih zlogov, intrepidos vultūs p. O. do konca ne spremeniti lica, do konca se držati enako; occ. nositi: gravissimas navium L., personam Plin. iun. masko si držati = igrati vlogo, totum agrum Campanum perferri ad paucos Ci. da se izroča.

    2. prinesti (prinašati), izročiti (izročati), vročiti (vro-čati), da(ja)ti: epistulam N., litteras, nuntium Ci., mandata C.; pass.: fama (sc. Romam) perlata est C., L. glas je prispel (v Rim), opinio perfertur C. se širi; occ. naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), javiti (javljati), poročati, sporočiti (sporočati): haec cum ad me frater pertulisset Ci., quae … incorrupta perferemus Cu., consilium ad aliquem C., eae res in Galliam perferuntur C., res secundae litteris perferebantur C., de eis rebus ad cives perlatum est N., aliquid perferre ad senatum Suet. senatu poročati o čem; z ACI: equites pertulere consulem obsideri L., Eumelus incensas (sc. esse) naves perfert V.

    II.

    1. dognati, izvesti (izvajati), konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, opraviti (opravljati), dovršiti (dovrševati), (iz)vršiti, izvršiti (izvrševati): Pr., Stat., Suet. idr., quod suscepi … perferam Ci., mandata Clementi centurioni, quae perferret T.; occ. doseči, da kaj obvelja, da se kaj sprejme, veljavo pridobiti (zagotoviti) čemu, v pass. = obveljati, biti sprejet: Icti., legem Ci. ep., Suet., legem promulgavit pertulitque L., p. rogationem Ci. ep., lex perfertur Ci.

    2. do konca (pre)trpeti, prebi(ja)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): Ter., Q., Sil., Stat., Suet. idr., perfer et obdura O., onus subire et perferre H., annuam oppugnationem L., animi laborem N., imperia, cruciatūs, contumelias C., poenas, vigilias Ci., poenam non pertulit N. ni prestal do konca, militum conspectum C., omnes perferre et pati T., facile omnes perpetior et perfero Ci.; z inf.: perfer … ponere corpus humo O.; z ACI: Pr., urbes suas cremari pertulerunt T. Od tod adj. pt. pr. perferēns -entis potrpežljiv: iniuriarum Ci. pri žalitvah, voljno prenašajoč žalitve.
  • péti (pojem) chanter

    peti v pevskem društvu, v zboru chanter dans une chorale, dans un chœur
    peti v duetu, v kvartetu chanter en duo, en quatuor
    peti brez predhodne priprave chanter à (première) vue
    peti ob spremljavi klavirja chanter avec accompagnement au piano
    bas peti chanter la basse
    na glas peti chanter à voix haute
    na ves glas, na vse grlo peti chanter à pleine voix (ali à pleins poumons, à plein gosier)
    hvalo komu peti chanter (ali entonner) les louanges (ali faire l'éloge) de quelqu'un
    iz not peti chanter à livre ouvert
    pravilno, napačno peti chanter juste, faux
  • péti1 cantar

    glasno (tiho) peti cantar en voz alta (a media voz)
    prav peti entonar, cantar bien
    napačno peti desentonar, desafinar, fam berrear
    visoko (nizko) peti cantar con voz aguda (con voz de bajo)
    peti z lista repentizar una canción
    peti na ves glas cantar a plena voz
    komu hvalo peti cantar las excelencias de alg
    peti ob klavirski spremljavi cantar con acompañamiento de piano
  • phonetic [founétik] pridevnik (phonetically prislov)
    fonetičen

    phonetic character znak za glas, črka, pismenka
    phonetic transcription fonetična pisava
  • pierna ženski spol noga; krača, stegno; krak

    pierna artificial, pierna postiza, pierna de palo umetna (lesena) noga
    pierna de bota golenica
    pierna de carnero koštrunova krača
    traje a media pierna kratka (ženska) obleka
    a pierna suelta (ali tendida) mirno, brezskrbno, udobno
    dormir a pierna suelta globoko spati
    reirse a pierna suelta na ves glas se smejati
    estirar la pierna umreti
    eso lo hago por debajo de la pierna to je otročje lahko zame
    piernas cruzadas, piernas en tijera prekrižane noge
    piernas delanteras (traseras) sprednje (zadnje) noge
    piernas en O krive (O) noge
    las piernas del pantalón hlačnice
    echar piernas oditi, pobrisati jo; bahari se
    estirar las piernas sprehoditi se
    hacer piernas bahati se; vztrajati pri svojem naklepu
    ponerse sobre las piernas vzpenjati se (konj)
  • piskajoč [ó] (-a, -e) pfeifend
    piskajoč glas fistelige Stimme, die Fistelstimme
    piskajoče dihati schniefen
  • pitch3 [pič] samostalnik
    met (žoge), lučaj (balinske krogle), metanje
    navtika zibanje ladje; nagnjenost, strmec, strmina (strehe); višina, stopnja
    glasba višina tona, uglašenost (glasbila)
    figurativno (najvišja ali najnižja) točka, najvišja stopnja, vrh, vrhunec
    britanska angleščina stojnica (uličnega prodajalca)
    ekonomija ponudba blaga na tržišču
    ameriško, sleng hvalisanje blaga, reklamni oglas
    ameriško, sleng čenče, blebetanje
    šport igrišče, (kriket) polje med vrati; razmak med luknjicami (na filmu), razmak med žlebiči (na gramofonski plošči)

    absolute (perfect) pitch absolutni posluh
    pitch of an arch višina oboka
    pitch level višina tona, glasu
    glasba above (below) pitch previsoko (prenizko)
    to sing true to pitch uglašeno peti
    to fly a high pitch visoko letati
    to the highest pitch do skrajnosti
    at the pitch of one's voice na ves glas
    to queer s.o.'s pitch prekrižati komu načrte
    ameriško, sleng I get the pitch razumem
    sleng what's the pitch? kaj se godi?
  • pitch4 [pič]

    1. prehodni glagol
    postaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu)
    izraziti na poseben način, s posebnim stilom
    glasba uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem)
    šport meriti na cilj, zamahniti
    figurativno usmeriti (misli toward k)
    nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago
    sleng pripovedovati, izblebetati

    2. neprehodni glagol
    pasti kakor dolg in širok
    navtika zibati se (ladja)
    šport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti se

    pitched battle naprej pripravljena in brezobzirna borba
    to pitch the fork pripovedovati ganljive zgodbe
    to go a pitching prevračati kozolce
    to pitch too high previsoko meriti
    to pitch the voice high visoko zapeti
    his voice was well pitched njegov glas je bil dobro uglašen
    to pitch it strong močno pretiravati
    to pitch a story pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbo
    to pitch a tent postaviti šotor
    figurativno to pitch one's tent naseliti se
    to pitch a yarn debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo
  • plát côté moški spol ; revers moški spol

    plat zvona toscin moški spol
    biti plat zvona sonner le glas moški spol de quelque chose
    druga plat medalje le revers de la médaille
    zadnja plat le derrière
    od vseh plati de tous (les) côtés, de toutes parts
    z moje plati de ma part
  • plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

    à plein bord do vrha poln
    à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
    à pleines voiles s polnimi jadri
    à pleine voix na ves glas
    de plein gré sam od sebe
    de plein saut z enim skokom
    en plein air na prostem; pod milim nebom
    en plein champ na odprtem polju, na planem
    en pleine déroute v divjem begu
    en plein hiver sredi zime
    en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
    en pleine mer na odprtem morju
    en pleine rue sredi ulice
    en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
    en plein soleil na žgočem soncu
    tout plein (familier) zelo, močno
    cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
    le plein dans le but poln zadetek
    plein à craquer nabito poln
    plein emploi masculin polna zaposlitev
    pleine lune féminin polna luna
    plein comme un œuf nabito poln
    reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
    plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
    plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
    avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
    avoir son plein biti nabito poln
    avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
    battre son plein biti v polnem razmahu
    faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
    mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
    mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
    sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
    travailler à plein temps delati v polnem času
    en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
    on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
    en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)
  • póčen (-a -o) adj. spaccato, rotto, incrinato, fesso; (o oblačilu) strappato, lacero:
    počen (vreščeč)
    glas voce fessa
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere un'acca, non valere un soldo bucato, non valere un fico secco
  • pogleda|ti1 [é] (-m) gledati

    1. (jemanden/etwas) anschauen, anblicken; (kurz) -schauen, -blicken, -sehen (sem herschauen, tja hinschauen, gor aufschauen, aufblicken, dol hinunterblicken, proč wegschauen, wegblicken, ignorirati hinwegsehen, za kom/čim nachsehen)
    pogledati vstran zur Seite blicken
    pogledati v tla den Blick senken, zu Boden blicken
    ne pogledati ne na levo, ne na desno weder rechts noch links schauen

    2. (odpreti oči) die Augen aufmachen

    3. (vreči pogled) einen Blick werfen (na auf, v in), koga: (jemandem) einen Blick zuwerfen, na hitro/skrivaj: (jemanden/etwas) mit einem Seitenblick streifen, einen Blick riskieren, ein Auge riskieren
    pogledati v kaj einen Blick werfen in, einen Blick hineinwerfen in
    figurativno pogledati v ozadje česa (etwas) hinterfragen, za kulise: einen Blick hinter die Kulissen werfen/tun

    4.
    pogledati na uro/koliko je ura auf die Uhr sehen

    5.
    pisano pogledati quer ansehen
    pogledati skozi prste (etwas) durchgehen lassen, fünf gerade sein lassen, durch die Finger schauen
    globoko pogledati v kozarec (tief) ins Glas blicken/schauen

    6.
    zelo natančno pogledati (etwas) unter die Lupe nehmen (tudi figurativno)
    daj, da te pogledam! [Laß] Lass dich anschauen!
    če natančno pogledamo bei Lichte besehen, bei Tage besehen
    | ➞ → gledati
  • poitrine [pwatrin] féminin prsi

    maladie féminin; fluxion féminin de poitrine pljučna bolezen, pljučnica
    tour masculin de poitrine obseg prsi
    avoir de la poitrine imeti razvite prsi
    se frapper la poitrine tolči se po prsih
    voix féminin de poitrine globok glas